JK

 |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

Tribal Planet vol. 1

2 x CD Yellow Sunshine Explosion '02, uvoz Dom Mueller

Le kaj naj bi spet pomenil bedasti vzdevek progressive, s katerim se je v zgodovini sodobne elektronike kitilo že vse od italo- žolice do nemškega udri!tehna? Nekateri menijo, da, tako kot ponavadi, opredeljuje slo te ali one panoge po tzv. napredku, izboljšavah, drugi, maloštevilnejši, a zabavnejši, da gre za progresijo znotraj te ali one viže, za tzv. dizalico. Bodi tako ali drugače, v grobem bi cenili, da stoji progressive pred hitrejšo in zatransirano podvrsto housa in da z njim obkladajo transijado, kakršno je pred desetletjem menda izumil Paul Van Dyk in takrat ostal le notranjenemška atrakcija. Sedaj, ko je Van Dyk - mimogrede, s sila podobno, a že zaradi preležanosti veliko šibkejšo produkcijo - mednarodna velezvezda, se z naprednjaštvom diči mehkejši, spevnejši trance, tja do z vokali podkrepljenih popevk in sluzastih sentišev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

JK

 |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

Le kaj naj bi spet pomenil bedasti vzdevek progressive, s katerim se je v zgodovini sodobne elektronike kitilo že vse od italo- žolice do nemškega udri!tehna? Nekateri menijo, da, tako kot ponavadi, opredeljuje slo te ali one panoge po tzv. napredku, izboljšavah, drugi, maloštevilnejši, a zabavnejši, da gre za progresijo znotraj te ali one viže, za tzv. dizalico. Bodi tako ali drugače, v grobem bi cenili, da stoji progressive pred hitrejšo in zatransirano podvrsto housa in da z njim obkladajo transijado, kakršno je pred desetletjem menda izumil Paul Van Dyk in takrat ostal le notranjenemška atrakcija. Sedaj, ko je Van Dyk - mimogrede, s sila podobno, a že zaradi preležanosti veliko šibkejšo produkcijo - mednarodna velezvezda, se z naprednjaštvom diči mehkejši, spevnejši trance, tja do z vokali podkrepljenih popevk in sluzastih sentišev.

Ne tako prozorno kot "veliki" angleški didžeji (denimo: pop mesije zavajajoče poimenovane Global Underground nanizanke) ga žgejo na domačih plesiščih in tudi na pričujoči dvojni kompilaciji, ki daje vedeti, da imamo opravka z malikovalci zvoka, fetišisti produkcije, ki šele v drugi vrsti razmišljajo o muziki in namesto značilno vrtoglavih transerskih toboganov delajo tracks, minimalistična, čim lažjemu miksanju namenjena orodja za didžeje. Ki se praviloma začnejo in končajo z bas bobnom, ki uvedejo, parkrat predvidljivo suspendirajo in brez posebnih fint previjačijo kvečjemu en motiv, ki obetajo, obetajo...dokler se ne vrnejo tja, odkoder so prišla, ali, dokler jih ne zmiksa naš progresivni didžej. Kje se je v tem brezkrvnem dolgčasu osnutkov za spodobne viže izgubila za trance obvezujoča psihedelija in kje, mar v na pare preštetih tolkalskih zankah, je iskati tribalnost? Hja. Verjetno so si plemena sveta vsaj temeljiteje prezračevala možgane od z malim zadovoljnih mestnih otrok.

* * *