Košček hrupa in ščepec soli

Košček hrupa je prvi nosilec pesniškega krožka, ki se na odru KUD-a F. Prešeren in drugje že dlje peča s parjenjem besede in muzike, menda z namenom, da bi poezijo le izvil zatohli patetiki pesniških večerov in jo, skladno z življenjskim slogom članov, približal klubski podstati.

Za razliko od štajerskega cikla Rokerji pojejo pesnike, ki je ravno sedaj obrodil z drugim ploščkom, beseda ni prepuščena na milost in nemilost muzikantom, ki bi jo potem do nerazpoznavnosti tlačili v prej začrtane okvirje, temveč je zaupana praviloma razločni izreki samih avtorjev, ki naj jo spremlja vzdušju primeren zvočni zapis.

Da gre res za spremljavo - kot da bi recital podlagal in z efekti cefral malo spretnejši, dojemljivejši radijski tehnik - dokazuje večina predložene snovi, ki drži z urbano nevrozo in gnusom zrcalo vse bolj zagovedni prestolnici in vse bolj deprimirajoči domovini ter svetovnemu redu. Sicer pa iz povečini elektronsko uglašene spremljave močno štrli alterhit, tesni objem "otujenega", fino ironičnega nareka in kot v delavnici Barryja Adamsona zvite hašišarske rolade, ki sta si ga privoščila Tone Škrjanc in Jani Mujić in ki je tudi tokrat, ne samo v živo, odnesla palmo pred angažmajem in vživetostjo mladih levov in pred žlahtno dekadenco staroste Mozetiča. Presežek.

* * *