Miss.Bee

Evo tako ti je to pri nas, da se v bistvu povsem komercialni bendi, ki gojijo muziko, ki se zunaj vrti na vseh lestvicah (Massive Attack, Kosheen ... razlaga Ceri), pri nas dogajajo v samozaložbah, medtem ko na tržišče iz slovitih založb prihajajo nove in nove popevkarice in deški oziroma dekliški bendi, Dunajski dečki tako rekoč. V vseh pojavnih oblikah: lahko rahli pank uporniki, lahko so simfo pankerji, lahko poplesujejo, lahko večglasno predejo, lahko so všeč fantkom, lahko mamicam, lahko jih uporabiš za reklamo, lahko jih ... Le poslušati jih je težko in razen redkih obupno slabo prodajajo plošče.

Miss. Bee torej (še) nima prave založbe. Sicer pa gre za pop psihadeličarje, pri katerih je slišati vse - od natančne moderne elektronske glasbe do jazza in do umirjenih oblik latino plesnih ritmov. Nekje med komadom Nebo zamenjaj barve se recimo iz čistega miru nalimajo kar Doorsovske orgle. Če so nekatere stvari še namenjene poslušanju na radiotu, pa se proti koncu ploščka fantje in deklič vse bolj odmikajo v neko svojo odtrgano sceno, ko ritmi postajajo manj pomembni, ko se nekateri zvoki pojavljajo brez vsakega smisla ali pa se rifi ponavljajo v nedogled, kot da bi hoteli nekam odplavati; iz nekakšne ambientalne glasbe se preselijo v abstrakcijo, ki jih seveda ne bo izstrelila na stadione. Jih pa moj prijatelj iz spodnjega nadstropja menda najraje posluša v avtu. Samo da ne bo odplaval skupaj s kitarami in sintiči.

Mimogrede, zdi se, da so namerno posneli manj popovsko ploščo od prejšnje With a Smile on My face, ki je prišla celo na lestvice.

* * * *