25. 9. 2003 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Akosh S. Unit: Vetek
CD '03, Universal Music; distribucija Multimedija; na prodaj na koncertu v mariborskem Satchmu
Akosh S. je pihalec in vokalist z "brezkonkurenčnim" priimkom Szelevenyi. Njegova zunajserijska freejazzovska pljučna kapaciteta se topot v združenih silah predstavlja z zasnovo, ki nas tako "vsebinsko" kakor po "karakterju" in "personalno" najprej spomni na Aylerjevi "avant klasiki" Ghosts ali Witches and Devils. S tem razločkom, da so Unit spretno "zaranžirani" in nosijo v sebi dovolj tkim. progressive tvarine, ki mimogrede zadovolji še vsakršnega ozkega mingusovca. Je slednja označba paradoksna? Niti ne, Unit torej zadovoljijo celo osebka, ki je prepričan, da navidezna dostopnost v jazzu že zagotavlja varno transhistorično plovbo. Reč je, kakopak, kompleksnejša in terja argumentacijo: Na kraju, ki ga ni, si Unit zmišljujejo življenjske dogodbice, imaginarij folklornih idiomov in jih suvereno/subtilno prestavljajo v zdaj takšen zdaj drugačen dokaz o moči skupinskega podjetja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 9. 2003 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Akosh S. je pihalec in vokalist z "brezkonkurenčnim" priimkom Szelevenyi. Njegova zunajserijska freejazzovska pljučna kapaciteta se topot v združenih silah predstavlja z zasnovo, ki nas tako "vsebinsko" kakor po "karakterju" in "personalno" najprej spomni na Aylerjevi "avant klasiki" Ghosts ali Witches and Devils. S tem razločkom, da so Unit spretno "zaranžirani" in nosijo v sebi dovolj tkim. progressive tvarine, ki mimogrede zadovolji še vsakršnega ozkega mingusovca. Je slednja označba paradoksna? Niti ne, Unit torej zadovoljijo celo osebka, ki je prepričan, da navidezna dostopnost v jazzu že zagotavlja varno transhistorično plovbo. Reč je, kakopak, kompleksnejša in terja argumentacijo: Na kraju, ki ga ni, si Unit zmišljujejo življenjske dogodbice, imaginarij folklornih idiomov in jih suvereno/subtilno prestavljajo v zdaj takšen zdaj drugačen dokaz o moči skupinskega podjetja.
Pri tem fingirajo orkestrski volumen, se urijo v dvospevih in vešče menjavajo inštrumente. Izid je svež, za nekatere kar "bombastična prevetritev francoskega jazza" (Akosh živi v Parizu od leta 1986), na tem mestu bomo raje rekli, da Akosh S. Unit aktivno opozarja na simptomatičen segment, v katerem je "francoski jazz", razen redkih improvizatorskih izjem, zelo rad agresivno igral na neokolonialno distribucijsko samoumevnost po imenu world music, s čimer je "na tuj račun" prekolobaril svoji zadnji dve desetletji. Akosh to gesto skoz "imaginarno folkloro" rad perpetuira na snemanjih z "zvezdniki/žrtvami" iz same sfere world music (Salif Keita; Mino Cinelu), še produktivneje in izraziteje pa tudi sam oziroma v zavetju "državljanov sveta". Tri leta in pol po eksplozivnem nastopu na Drugi godbi - naslednji ponedeljek - bo ena od takšnih zasedb klubsko godla v mariborskem Satchmu.
* * * * *
