21. 12. 2003 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Toby Keith: Shock'N Y'All
CD '03, DreamWorks; distribucija: Nika
Toby Keith, nova, ne tako instantna ikona kantrijaškega vzdušja, ki glede prodaje svojih ploščkov kot za stavo ruši hitrostne ter količinske rekorde in na debelo žanje nagrade v vseh kategorijah, zlagoma postaja vseameriški do te mere, da ga bosta naslednji mesec malodane istočasno zasliševala tako Larry King kot Jay Leno. Pravzaprav kmalu ne bo več jasno, kdo bolj potrebuje drugo iraško vojno, mali Bush ali veliki Toby, ki je s svojim ekstremno desničarskim, agresivnim patriotizmom naredil tisto, kar je obljubljal že na prejšnjem albumu Unleashed: snel ga je z verige in njegova karizma je dobila krila, kar se med drugim kaže tudi v tem, da na koncertih ne zajebava več samo močnejših od sebe, recimo Clintona in njegovega "razvratnega" predsedovanja, marveč skladno z Bushevo politično doktrino odločno gazi po šibkejših, ki si, podobno kot Natalie Maines iz skupine Dixie Chicks, upajo svobodno izraziti svoje mnenje o ljubljenem vodji. Bi radi spoznali pravi obraz nefiltrirane, polnomastne Amerike? Potem ne segajte po ponaredkih. Zasukajte American Soldier, himno ameriški vojski, ki je na položajih, da lahko ostali mirno spimo. Zavrtite The Taliban Song, zgodbo o malem, marljivem afganistanskem človeku, ki mu Alah za obračun s talibani pošlje Busha in njegove bombe. Preposlušajte Weed With Willie, če bi radi vedeli, kako nevarna je travca, ki jo smodi Willie Nelson. In nikar ne preslišite pesmi The Critic, krogle v čelo vsem (ne samo glasbenim) kritikom. Ha. Kaj zdaj, je politično nekorektno hvaliti tako politično korekten album, ali je morda politično korektno kritizirati tako politično nekorekten album? Razmislimo. Kajti v trenutkih prisebnosti Toby dejansko zveni kot novi Garth Brooks.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
