14. 11. 2004 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Kammerflimmer Kollektief: Cicadidae
CD, Staubgold 2003; Na prodaj na mariborskem festivalu Izzven
Izjava kitarista in elektrofonika Thomasa Weberja "vodje kolektiva" - čudna antinomija - v opisu početja združbe povzemajoče draži, da so "jazzovski mutant, ki je posegel po bobnbasu". Res, slehernik se potemtakem raje zapiči v minglanje elektrofonskega in "živo-akustičnega" v njihovi godbi, kar je itak precej star, žvečeni problem. Manj je govora o izidu, o skoz prakso danem produktu. Kakor da bi narava zvočenja zares naddeterminirala vse v početju glasbenih skupin, ki posegajo po dvojem, na videz izključujočem se. Izjava torej "pušča", da inštrumentarij v zadnji instanci določa žanrskost. Zakaj na primer ne bi veljalo narobe, da je šele jazziranje s procesiranjem zvokov in zvenenj ter rabo elektronskih zvočil predpogoj za "jazzovskost" in da je šele prestavljanje naglasov v fluidnih, za D&B bolj značilnih togih ritemskih vzorcih, ki jih nizata kontrabas in bobnar, predpogoj ravno za bob'nbasiranje. Tega preskoka bi si želeli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
