16. 11. 2005 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Peter Lovšin: Vse najboljše
2xCD '05, Racman Records; distribucija: Dallas
Vse, kar ste slišali o Petru Lovšinu, je res. Pero je zimzeleni panker, zapriseženi roker, bivši novinar, ekspliciten častilec nepogrešljivih telesnih užitkov in ena najbolj simpatičnih figur slovenske estrade. Tudi vse, kar ste slišali Petra Lovšina peti, je res. Pustimo to, da je politična opcija, ki je odkupila slogan Slovenija gre naprej na zadnjih volitvah popušila tako debelo, kot slovenski fuzbalisti, ki se na prestižnih prvenstvih skregajo, namesto da bi kakovostno brcali žogo. Pustimo to, da je Pero krepko zadolžil slovenski glasbeni spomin, ko je v monumentalnem Zaboju shranil deset let Pankrtov, njihovih pet albumov, eno dvojno in dve navadni singlici ter 66 komadov, ki so lajšali dolgcajt in državnim ljubimcem nadeli človeške obraze. Pomembno je, da državni ljubimci še dandanes pojejo pesmi sprave in se grejo umazane igre.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 11. 2005 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Vse, kar ste slišali o Petru Lovšinu, je res. Pero je zimzeleni panker, zapriseženi roker, bivši novinar, ekspliciten častilec nepogrešljivih telesnih užitkov in ena najbolj simpatičnih figur slovenske estrade. Tudi vse, kar ste slišali Petra Lovšina peti, je res. Pustimo to, da je politična opcija, ki je odkupila slogan Slovenija gre naprej na zadnjih volitvah popušila tako debelo, kot slovenski fuzbalisti, ki se na prestižnih prvenstvih skregajo, namesto da bi kakovostno brcali žogo. Pustimo to, da je Pero krepko zadolžil slovenski glasbeni spomin, ko je v monumentalnem Zaboju shranil deset let Pankrtov, njihovih pet albumov, eno dvojno in dve navadni singlici ter 66 komadov, ki so lajšali dolgcajt in državnim ljubimcem nadeli človeške obraze. Pomembno je, da državni ljubimci še dandanes pojejo pesmi sprave in se grejo umazane igre.
Pero je zastave v prvem planu dočakal s kitaro v roki, se s Sokoli boril za ranjence, vpil: “Marija, pomagaj!”, trdil, da je Satan blazn zmatran in nato zbral Viteze o'bložene mize, da bi našli hišo nasprot sonca in dolino kraljic. Po ekspedicijah, ki so bile v vseh pogledih uspešne, se je vrnil kot Peter Lovšin. Pa ne zato, da bi spal na lovorikah (in v čemer ni nič slabega), marveč da bi kljuboval sili težnosti, kradel iz svojega spomina in se pripravil na zadnji križarski pohod. Ki je simboliziral njegovo odločnost, da se gre sveto vojno za tisto, kar čuti. In si izbori pravico do nostalgičnih, moško otožnih pesmi, ki, polne hedonizma in volje do telesnih razsežnosti življenja, prešerno užitkarijo na stičišču rokerskih balad, mediteranskih šlagerjev in čistokrvnih popevk brez umetnih sladil in barvil. Lovšinove pesmi so pesmi širocga srca tudi takrat, ko podobno kot na Izletu in Tečaju romantike zavijejo z začrtane poti. Pesmi, ki nimajo sovražnikov.
Kar 34 takih je tukaj zbranih iz obdobja, ki je sledilo zadnjemu pogu v Ljubljani. Vse najboljše? Kar se voščil tiče nedvomno, glede izbora pa to sekundo iz rokava stresem celo rajdo pesmi, ki se po krivici niso kvalificirale: Neko glupo nedeljo, Dolga lena jutra, Na koncu mi je rekla, Je z njim res tko lepo, Slaba vest, Moj zaveznik... Naj nadaljujem? Ne, nima smisla, je čas praznikov in v Perotovi družbi je zmeraj luštno praznovati. Kompilacija z razlogom in veliko simbolno vrednostjo.
+ + + +
