27. 7. 2006 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Scott Walker: The Drift
4AD, 2006 http://the-drift.net
Scott Walker
© Paul Cox
Ime Scott Walker mnogim bralcem najverjetneje ne pove veliko, če pa se ozremo kakšnih štirideset let nazaj, v obdobje mladosti rock glasbe, se bo večina spomnila velikega čezoceanskega hita "The Sun Ain't Gonna Shine Anymore", ki ga je izvajal kot član takrat izjemno popularnega ameriškega tria The Walker Brothers. Ti so se sredi šestdesetih postavljali ob bok Beatlom, a se je njihova slava končala dosti prej, kar je Scotta, kot njihovega glavnega vokalista, odpeljalo v solistične vode. Njegovi prvi trije albumi so bili še kar uspešni, s četrtim se pa je že bistveno umaknil od prejšnjih pop vzorcev, kar je močno vplivalo na njegovo uspešnost in nadaljnje sodelovanje z matično založbo. Temačnost, globoko izpovedna lirika, črpanje idej iz Bergmanovih filmov, navdušenje na Jacquesom Brelom, odziv na takratne evropske politične dogodke in splošna hermetičnost plošče niso bili v duhu ere psihadeličnega rocka, in ta je doživela komercialni poraz. Vse bi bilo v redu, če se porazi ne bi nadaljevali, kar je Walkerja definitivno odvrnilo od nadaljnjega ustvarjanja ter ga odpeljalo v samovoljno osamitev, daleč od koleščkov pogoltne glasbene industrije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
