Ed Rush in Optical: Chameleon

Legende so dočakale (svojo) zlato dobo razcveta darkstep in techstep drum and bassa; kot eden njegovih izumiteljev slovi odlični producent in DJ, Londončan Ed Rush (s pravim imenom Ben Settle). Ta ustvarja klasike še od obdobja, ko se je vrtel zgodnji elektronski hardcore (Bludclott Artattack iz leta 1991), v drugi polovici 90. let je ustvaril prelomni album Torque (s Traceom in Nicom), njegove sodobne himne kot Gas Mask, Kerb Crawler ter Bacteria in remiksi slednje pa so leta 2006 že polklasike. Zadnji, z Opticalom sopodpisani album The Original Dr. Shade so v Knowledgemagu leta 2003 razglasili za album leta - čeprav se je meni osebno zdel eden njegovih slabših in manj dovršenih izdelkov.

Kar pa ne velja za Kameleona - tole je šopek bomb! Zakotali se točno ducat polnozvočnih biserov, med katerimi se večina lesketa kot veliki, naravni, nekje iz neokrnjenega koščka oceana in ne japonske instant gojilnice.

Vitalnost in nenehna kreacija se posebej intenzivno podoživljata te mesece, ko je na poti turneja Virus Live -Eda, Opticala in Matrixa, Louisa Smitha in MC-ja Rhyme Tima, ki kot peterec živalijo na odrskem nastopu. Te dni si ga lahko ogledate na Drum And Bass Areni (www.breakbeat.co.uk, sekcija DNBTV On Demand) in ujamete kombinacijo rock pevca Louisa z MC-jem ter trio za gramofoni, elektroniko in klaviaturami, ki precej veselo trga na temno in globoko vibro bobna in basa. Tokrat je surova in ritmično udarna energija podložena z Matrixovimi minimalnimi bolj-sempli-kot-melodijami, njegovo značilno zvokovje skupaj h kitaram našpičenim melodijam in težko valečemu se basu prilega malodane popolno kombinacijo najsodobnejšega drum and bassa. Kot bi oča Ed hotel pokazati, kam naj brzijo novi mladci s svežimi idejami, a še nedovršenimi mojstrskimi znanji. Tukaj jih hardveraš in nekdaj analogni studijski oldschool tvorec poduči iz marsikatere produkcijske lekcije, plošča pa prav zaradi (r)okovja in Smithovega petja z londonskim naglasom (kar je prav dobro slišno v komadu Animal) pogosto zaide v rock melodiko. Na srečo to ne zagnjavi, bolj to stori Princeov krik v Cyberskinu - kar pa je oboje malenkost v primerjavi s tečnobnim komadom Puerto Rico s prejšnjega albuma. In to je to, kar se tiče kritik. Vse druge pohvale vsebujejo sami komadi kot Bloodmoney, DNA, Lust in sploh udarni kvartet od Perfect Drug, betontrgajoče Flight To Nashville, eksotične Life Underwater in ragga-spevne Concrete ter nabora drugih, dovršenih umetnin.

Ob Concord Dawnih je tole eden tistih albumov, ki mesece (kar je za elektronsko glasbo dolgo!) skrbi za tekoče uspešnice in komade, ki jih bodo zaradi odklona od težkih zvokov v Twofold Vibrations ali Concrete lahko vrteli DJ-ji celotnega spektra. In jih že vrtijo. Tole hudo diši po še enem albumu leta, kar tokrat res ne bi bilo nezasluženo, zgolj za ime ali šminko. Vroče.

+ + + + +