Različni izvajalci: Clash of the Titans 1 + 2

Glede na dejstvo, da je zadnji mesec v letu primeren za pogled nazaj in razne izbore, bi se bilo pošteno ozreti na letošnji izbor live-pack kompletov, torej posnetkov velikih, masovnih partijev. Sicer gre za robo, ki izhaja vse leto in ki - drugače od posamičnih setov DJ-jev - omogoča celosten vpogled v zvočno podobo dogodka, ki nima enega vrha, ampak do malodane tolikanj, kolikor zvenečih imen je napovedanih. Da so take izdaje priljubljene, je razvidno iz količine packov; samo jeseni je izšlo šest CD-jev Hysteria Vol. 47, nato prav toliko Live at Accelerated Culture pa poletni megaparti iz Španije Live at Innovation in the Sun (8CD), Live at One Nation Bristol, Random concept Vol. 3 (oba po šest diskov), pet diskov ilegalnega Live at Innovation Re-Union pa Live at Slammin' Vynil (6CD) ... Primat med vsemi letos osvaja intergalaktična firma One Nation, ki ji uspeva podaljševati iluzijo partijev po vsej Britaniji skozi CD-je in DVD-je. Prav aprilski videodisk One Nation Tranz Mission izstopa iz kontemporarne videoparti produkcije zaradi ustvarjalnosti, dokumentarističnega pristopa in velikosti dogodka. Veličina imen pa je bila atribut, s katerim so se ubadali ob pripravi partija Clash of the Titans, ki je potekal med brightonskim Notting Hill Carnivalom v Carling Academy konec avgusta. Za zgodovino je ostalo dvanajst CD-jev (po šest v vsakem izmed dveh paketov), na katerih se v dvanajstih urah in četrt (!) zvrstijo Andy C., Pendulum, Nicky Blackmarket, Distorted Mindz, Brockie, Benny Page, Nu:Tone, Clipz, Hype, Mampi Swift, Goldie, High Contrast, TC, Subfocus, Hazard, Fresh ter Chase & Status.

Nabor je fenomenalno širok, čeprav precej drum and bass mainstreamovski, saj jih recimo kaka Renegade Hardware back2back izdaja po teži in globini poje v petnajstih minutah prvega seta oziroma runde. Spopad velikanov igra na širino, ki se razteza od (tokrat ne tečnobnega) jump-upa, prek džungle poigravanj ter starih tigrov in novih junglistov. Še bolj navdušujejo MC-ji, ki jih ponekod sploh ni (namesto da z rednim rezgetanjem rešetajo glasbo), nato pa padajo dobro in močno - sploh pri Pendulumih, Subfocusu in Andyju. Slednji, ki šest let kraljuje na prestolu vrtilcev plošč v džungli, je tako rekoč na vsaki veliki masovki (tudi na večini prej naštetih) in je idealen za primerjalno izrazno moč, ki skozi domače zvočnike podoživlja angleški okus. Sicer bi bilo zadostno reči, da je Andy (ter himnično navijaška MC-ja Skibba D in GQ) perfekcija in da bolje ne gre; toda sledi bogatost občutkov, ki skozi kratke, tipično angleške manj-kot-uro trajajoče posamične sete kaže raznolikost in razvoj drum and bassa. Ta se posamičnim uspehom navkljub ohranja kot eden najbolj(e) podzemnih žanrov, latin in liquid gor ali dol. Še posebej po letu, v katerem so hit rock in metal pristop tipa Painkiller v remiksu Noisie, s katerim kolektiv Pendulum in Andy pričneta vsak svoj nastop. "This is the party of the year," kriči MC v enem trenutku Clasha. Zveni že tako. Bravo!

+ + + + +