23. 9. 2007 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Dragi Šestić Productions Presents Mostar Sevdah Reunion: Cafe Mostar
2007, Snail Publishing
Dragijevi MSR
© www.hayatproduction.com
Dragi Šestić je za gradbenega inženirja naredil precej atipično kariero, k čemur je največ prispevala njegova ljubezen do sevdaha, sevdalink in romske glasbe; to je že prejšnje stoletje rearanžiral in zapakiral v Mostar Sevdah Reunion (MSR). Na prvencu s prav takim naslovom iz leta 1999 ima MSR še najbolj pristen, starinski in originalen zvok, a ta se je z leti razvi(ja)l; povsem zunajčasna je njegova plošča s Šabanom Bajramovićem, ki je legendo ciganske glasbe približala mlajšim rodovom. Nato sta markantni še dve z Ljiljano Mamo Butler, kjer se je MSR krepkeje nagnil proti drugim, nebosanskim vzorcem. To načeloma ni slabo, če seveda ne gre za ceneno preigravanje skladb po recimo bluesovski ali šansonski maniri, ki se je v živih interpretacijah dejansko spustilo na terase in preigravalo raji. Nekje tam, kjer je MSR postal fenomen svetovne glasbe, kjer so ga sprejeli tudi lokalni mediji in so njegovi člani dejansko postali zvezde. V tem razvoju gre iskati vzroke za spor, ki smo mu priča to poletje; MSR je razpadel na dve frakciji. V prvi, katere izdelek je pred nami, Dragi Šestić z novim pevcem Čerkezom predstavlja svojo staro in novo zasedbo, ki je pohitela z izdajo albuma. Druga sekcija pod vodstvom Mustafe Šantića naj bi album začela snemati nekje sredi tega meseca. V glasbi obojih tiči odgovor, katera je "prava" različica, in tale je narejena kompleksno, z glasbenim premislekom in - najpomembneje - občutkom. Jebeš vse, če ni duše. V mostarskem cafeju že v uvodnem Sinoć sam ti Safo dvoru dolazio vokal kot najpomembnejša sestavina otožne melanholije popolnoma prekrije smiselno muziciranje, še bolj ga povozi v nadaljevalni Grane od bora, ki predstavi enega od vrhov albuma. CafeŠ Mostar sicer povsem pohrusta kake sodobne kompilacije, kot je Bentbaša - Sevdalinka: Bosanska ljubavna pjesma ali trio Damirja Imamovića, ki izzveni precej bolj mehkobno in jazzy; tu se MSR ne oddaljuje preveč ali premalo premišljeno od tradicije, da ne izzveni kot kak Bregovićev soundtrack. Sicer poletni hit Čije je ono djevojče spada ravno v omenjeni razred, kar pa je res le priložnostno; klasike kot Otkako je Banja Luka postala donijo globoko in doživeto. Epska Kraj pendžera pa bo - ne glede na spor v bendu - postala ena najmarkantnejših pesmi; z njo novi MSR povsem odtransa v 13-minutnem jamu. Je pa tudi res, da ga ne gre primerjati s starimi mojstri folka in sevdaha (kot sta letos umrla Safet Isović in Meho Puzić), ker so pri njem sodoben aranžmajski pristop in individualne instrumentalne spretnosti bolj v ospredju kot vokal, pri starih mojstrih pa je ta alfa in omega komada, nastopa in kariere. In četudi imam fildžan kahve raje kot cafe macchiato ali espresso, je tale dobra ura reminiscence na standarde več kot solidna ... Avtentično.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
