Težko je biti kadrovik, vendar lepo

Ja, kaj pa vi mislite, gospodična, da boste takile prihajali v službo. Saj sem vam lepo povedal, da boste delali s strankami. Z našimi poslovnimi partnerji. Vi pa v tejle volneni jopici. In križec okoli vratu. Krilo pa imate takšno kot moja stara mama. Če mi jutri ne pridete normalno oblečeni, lahko kar ostanete doma. Pa tudi nos bi si lahko malo popravili, se vam ne zdi...

Dobro jutro, dekle moje. To je vaša prva služba, a ne? Mislim, da bomo lepo sodelovali. Ampak, no, kako bi rekel, veste, mi smo resna firma, kako bi rekel, žlahtno konservativna. Pri nas dekolteji pa kratka krilca, visoke pete nekako ne grejo v celostno podobo naše hiše. Saj se razumeva, kajne. In frizura bi tudi bila lahko malo manj vpadljiva. Mimogrede, ali ste že prinesli potrdilo o tem, da niste noseči?...

Kaj pa tako sitnarite, stric. Nisem jaz kriv, če vas je podrl avto in zdaj slabše vidite. To je vaš problem, ne moj. Sploh pa je prihodnost na mladih. Petdeset let imate, kaj še hočete. Sicer pa je vse po pravilih. Danes so drugi časi. Niste več zaščiteni kot kočevski medvedje...

Že več kot deset let predvsem desna slovenska politična stran vztrajno ponavlja zgodbo o neznanskih privilegijih v prejšnjem režimu. Ne gre samo za borce in nekdanje partijske funkcionarje, obtožen je tako rekoč celotni delavski razred. Oblast ga je podkupila in skorumpirala, tako da še vedno glasuje za stranke kontinuitete. Moji sorodniki so bili po večini proletarci, pa so nekdaj živeli sicer skromno, vendar samozavestno, prav nič ponižno. Dandanes sicer vsi vsevprek govorijo o poštenosti in pravičnosti, hkrati pa grozijo z novimi pravili igre. Ne samo, da so nezaposleni onkraj družbenega roba, ampak so naravnost kriminalizirani, češ da so sami krivi za svojo nezaposlenost. Zakaj se pa niso znašli! In da bo mera polna, je bil načrt zmanjševanja delovnih mest racionalno utemeljen. Slovenska ženska naj se vrne domov za štedilnik. Tako bo rojevala več otrok in bolj disciplinirano glasovala za vesekoga.

94. člen predloga zakona o delovnih razmerjih.

(1) Delodajalec lahko da delavcu odpoved o zaposlitvi, kadar ni možno nadaljevanje delovnega razmerja:

Če preneha potreba po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog), ali

Če delavec s svojim neprimernim vedenjem škoduje ali bi lahko škodoval poslovnim interesom delodajalca, ali če zaradi pomanjkanja znanja ali zmožnosti ali zaradi neizpolnjevanja posebnih pogojev, določenih z zakonom, ni sposoben izvrševati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (osebni razlog), ali

3. Če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog).

Oni dan sem gledal na televiziji pogovor med predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom Semoličem in sekretarjem Združenja delodajalcev Slovenije Vitkom Rošem. Semolič je že vnaprej povedal, da sindikat nima nobenih stvarnih pripomb v zvezi s krivdnim in poslovnim razlogom (za izgubo službe). Ni pa mogel pristati na osebni razlog. Ta osebni razlog zajema prav vse. Od mlade matere z dvema dojenčkoma, ki ima preveč bolniških, do petinpetdesetletnega delavca za strojem, ki ni več tako gibčen in uren kot njegov tridesetletni sotovariš. Vmes si lahko vsakdo najde svojo zgodbo. Če se zameriš šefu ali celo podšefu, potem te lahko vržeta na cesto, kadarkoli se jima zljubi. In to bosta storila še s posebnim veseljem. Da ne govorimo o pozitivni diskriminaciji, ki se zdi slovenskim delodajalcem kot Belcebubovo zlodelo. Argument je en sam, vedno enako zlajnan. Mi smo hrbtenica Slovenije, brez naše inovativnosti in požrtvovalnosti bi se gospodarstvo že zdavnaj skotalilo v prepad in brezposelnih bi bilo še več. Zato nam pustite popolnoma proste roke tako pri zaposlovanju kot pri odpuščanju delovne sile.

Gospodična, če boste prijazni z mano, vas bom prečrtal na seznamu odpuščenih. Buci buci buc.

P.S.

Nehote se spomnim na svojega očeta, ki je pri petinsedemdesetih letih pri polni ustvarjalni moči. Ko jih je imel štirideset, je imel hude težave s išiasom. Ko bi se mu to dogajalo danes in ko bi bil delavec, bi letel na cesto, kolikor je dolg in širok.