Hupa napuh, hupa napuh

Prvič sem se zavedel temeljne razlike v političnem gledanju leta 1990, ko smo v svetu Demosa sestavljali vlado. Na začetku tega težavnega posla sem predlagal načelni sklep, da dobi vlada v parlamentu šestmesečno pooblastilo, da z odloki popravi najhujše krivice dolgoletnega partijskega enoumja in vladavine. Dr. Bučar je vehementno protestiral z besedami, da bi to šlo samo prek njegovega trupla. Tudi zato ni nihče podprl mojega predloga.
Jože Pučnik, Ampak, št. 3, str. 11-12, nov. 2000

Po mnenju nekaterih bi morale pomladne stranke že prvi dan vladanja zavzeti določene pomembnejše medije - predvsem enega od dnevnikov, najverjetneje Delo, pa tudi nacionalno televizijo. Nič od tega se ni zgodilo, že sami namigi o tej možnosti pa so razburkali medijske vode in odprli fronto med vlado in večino medijev. Ta spopad se je nadaljeval tudi med celotno kampanjo, kazal pa se je na več ravneh, in kot se je izkazalo, je bil v veliki meri usoden za izide volitev.
Jadranka Rebernik, Ampak št. 3, str. 9, nov. 2000

Po neuradnih informacijah naj bi delnice (Dela) odkupilo podjetje Mohorjeva družba. Nakup delnic Dela od Slovenske odškodninske družbe in predvidoma tudi od Kapitalske družbe naj bi potekal prek podružnice Mohorjeve družbe v Ljubljani. Kot je mogoče razbrati iz bilance podjetja Mohorjeva družba, d.o.o., ta družba ni dovolj močna, da bi sama izpeljala nakup. (...) Tako ni izključeno, da Mohorjeva družba namerava kupiti delnice za drugega kupca, ki želi javnost ostati prikrit.
G.R., Delo, 15. 11. 2000

Italijanska desnica že dalj časa toži, da jo šolski učbeniki črnijo in da so skrajno tendenciozni pri prikazovanju dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. V njih manjkajo, pravijo, povojni pokoli, ki so jih v kraških fojbah zagrešili slovenski partizani, pa tudi poboji v "rdečem trikotniku" v Emiliji, kjer so noč za nočjo izginjali duhovniki, obtoženi sodelovanja s fašisti. (...) Pred kratkim pa je desnosredinska koalicija v deželah, kjer je na oblasti po aprilskih volitvah, pričela ustanavljati posebne odbore, katerih naloga bo "preverjanje" učbenikov. (...) Oglasili so se monarhisti in potožili, da se v učbenikih grdo govori o savojskih kraljih. Vatikansko glasilo je že zapisalo, da so učbeniki prežeti s kulturo laicizma. (...) Silvio Berlusconi je izjavil, da bo njegova vlada šolo "očistila marksistične navlake". (...) Predstavnik Zelenih Paolo Cento je jedrnat: "V bistvu skušajo z zgodovinskim revizionizmom obrniti stran italijanske ustave, ki temelji na antifašizmu in zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni."
Stojan Spetič, Večer, 15. 11. 2000

Ja, pred leti me je nam vsem ljubi nadškof Rode ob priložnosti blago okrcal, češ da sem bil nekdaj, v komunističnih časih, zelo dober kolumnist, da sem pa v novi dobi postal konservativen. Mislil sem si svoje. Ampak... Pravzaprav so bili liberalci zadnjih osem let ves čas tako ali drugače v vladi. To je res. Res pa je tudi, da so vladali z eno roko zvezano za hrbtom. Najhujša mora so bili koalicijski partnerji. Zdaj, po volitvah, pa je napočila nova doba. Liberalci so tako močni in mogočni, da za morebitne spodrsljaje ne bo več nobenega izgovora. Prej so se izgovarjali na Peterleta in Ribičiča, pa na brata Podobnik. Zdaj je pa vsega konec. Kaj je pravzaprav ostalo velikim? Tehnika vladanja. O, kje so se zgubili zlati časi. Aurea prima... Nedolžno leto devetdeset, ko smo se preklali z Demosom kot prešerni svatje na kmečki ohceti! Zdaj pa je cela Slovenija kot velika, tiho plivkajoča morska gladina, ki otožno šepeta: Eldees, eldees, eldees...

Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Hkrati pa tako, kot je povedal že Gianbattista Vico: Večno vračanje istega.

Pred desetletji - ja, tako neusmiljeno odteka čas - sem gledal (tedaj) znamenit film z Marlonom Brandom v glavni vlogi. Viva Zapata! Ko se je mladi Zapata prvič v imenu izkoriščanih peonov postavil za njihove pravice, si je častnik mehiške vojske obkrožil njegovo ime. Zacahnal! Potem je Emiliano Zapata uspešno izpeljal revolucijo in postal Number One. Ampak peoni so bili še kar naprej nezadovoljni. Ko je v njihovem imenu nastopil neznan mladenič, ga je Zapata nejevoljno vprašal po imenu. "Pancho Villa!" se je uporno oglasil mladi mož. Zapata je s svinčnikom besno potegnil krog okoli imena. A se je že naslednji trenutek zamislil.

Kaj danes, ko je liberalna demokracija vzela vajeti države suvereno v svoje roke, sploh pomenijo včerajšnje zgodbe? Jože Pučnik je v reviji Ampak prostodušno povedal, da je med sestavljanjem prve in zadnje Demosove vlade predlagal izredne razmere in vladanje z dekreti. To je bila doslej globoko varovana skrivnost. Še pred tremi meseci bi bila prava atomska bomba. Po volitvah pa se je spremenila v obskurno pasjo bombico. In načrti o sovražnem prevzemu Dela ter nacionalne televizije? La neige d'antan... Lanski sneg.

Krekova banka hoče z nakupom delnic Dela neposredno vplivati na Delovo uredniško politiko. Delovi komentatorji, ki so pred volitvami risali apokaliptične scenarije in konec svobode tiska pod Bajukovo vlado, se ob novico na prvi strani niso niti obregnili.

Post coitum animal triste. Po kopulaciji je vsaka žival žalostna. Razen petelina in ženske, so rekli stari Latinci. Težava z zmago je v tem, da je jutro po prešerni noči vedno neusmiljeno sivo in megleno. Kje so tiste stezice, ki so včasih bile...