Pod vulkanom

Svetovna zdravstvena organizacija je poudarila obvladovanje alkoholizma v evropski strategiji Zdravje za vse do leta 2000, po kateri bi morali v vseh državah porabo čistega alkohola na prebivalca do leta 2000 zmanjšati za četrtino. Slovenija se je v zadnjih letih od tega cilja celo oddaljila.

Pot me je oni dan zanesla na uredništvo Mladine, kamor sicer redkokdaj zaidem. Že tako me marsikateri steber družbe gleda nekoliko postrani. Ja, človek nikoli ne ve. Tokrat sem imel razlog za obisk. Po tržni ceni sem nabavil zase in za sestro dva komada majice z Lavričevim portretom Mladininega kolumnista. tipičen Mladinin pisun je namreč tisti, ki ima "kratkoviden pogled, nizko čelo, povsod vtikajoč nos, velik gobec, grešne misli, pohotno sopenje, dolg jezik, veliko rit, nabrekel ud in kratke lažnive noge".

Še preden sem dobro odprl vrata, že so me uredniki zagreto povprašali, kaj menim o sklepu ljubljanskih mestnih svetnikov, da se v Ljubljani po enoletnem prehodnem obdobju dežurnim prodajalnam in bencinskim servisom v nočnih urah in ob nedeljah prepove prodaja alkoholnih pijač. Takoj sem vedel, da bo vse narobe. "Hja," sem v zadregi zategnil, "na Slovenskem umre zaradi alkohola stokrat več ljudi kot zaradi heroina. Bolj ko ga ponujaš ljudem na vsakem koraku, več ga bojo pili." "Se pravi, da si za prohibicijo!" so se družno zadrli vame uredniki, ki so dobili že kar višnjeve obraze. Z mano je bilo konec. Ne da bi jih česarkoli prosil, so mi začeli prav po pridigarsko razlagati, kakšen bebec da sem. Najbolj pa jih je prizadelo, da so tak fašistoiden zakon sprejeli prav liberalci. In da ga načelno zagovarjam tudi sam, čeprav naj bi bil hiperliberalec. Argumenti Mladininega možganskega trusta so bili genialni. Od tega, da bo šel denar v Italijo, kjer so ob sobotah odprte vse trgovine, do tega, da gre v resnici za svinjsko razredno politiko, saj si dobro stoječi Ljubljančani lahko kupujejo zaloge piva, vina in šnopsa, reveži pa imajo drobiža komaj za sproti. Skratka, spet razredno zatiranje. Najbolj romanesken je bil v svojem literarnem sestavku Marcel Štefančič junior. "Prohibicija kot organ nestrpnosti ogroža ustavo, demokracijo, človekove pravice in strpnost kot temeljno vrednoto sodobne civilizacije. Prohibicija jemlje alkoholu licenco, daje pa jo nestrpnosti, medtem ko strpnost postaja defekt, nekaj degeneriranega pošastnega. Zlo." In naprej: "Jasno, prohibicija podžiga tudi šovinizem in nacionalizem..." (Mladina, 27. 11. 2000) potem se Marcel loti še farjev, ki imajo zadostne zaloge mašnega vina, tako da jih prohibicija nikakor ne bi prizadela. Marsikaj zvemo še o Ku Klux Klanu, o Saccu in Vanzettiju in Albertu Einsteinu. Kdor je na egotripu, ne rabi alkota!

Trgovci so si ob Mladinini asistenci lahko veselo meli roke. "Na Petrolu odloka še niso videli, zato ga, kot je povedal njihov predstavnik za stike z javnostmi, za zdaj tudi še ne morejo komentirati. Kljub temu pa bo prepoved prodaje alkohola ponoči in ob nedeljah zagotovo pomenila velik izpad dohodka. (...) Generalni direktor Mercatorja Zoran Janković je nad sklepom svetnikov ogorčen. 'To je ena velika neumnost. Mestni svetniki naj premislijo, kaj so sploh sprejeli. Odlok je nepremišljen, populističen in narejen brez ekonomskih analiz.' Aleš Čerin, direktor Emone Merkur: 'Zagotovo bomo iskali poti, kako se da tem nesmislom izogniti.!" (Dnevnik, 23. 11. 2000)

Ko sem pred meseci pisal v Mladini o tem, kako sta alkohol in nikotin najhujši evropski drogi in da je trava tako rekoč popolnoma benigna zadeva, se nihče z Mladine ni spravljal name. Pač zato ne, ker je šlo za zagovor trave. V Sloveniji razen Ruglja in Branka Gradišnika ni praktično nikogar, ki bi javno odmevno odpiral grozljivo vprašanje alkoholizma. To je bil spet eden kronskih argumentov Mladininin urednikov: "Ha! Dobro vemo, kdo stoji za odlokom. Branko Gradišnik!" So what! Ali je BrGr prepovedana institucija, nevarnost za slovensko demokracijo? Prepričan sem, da bo Dušan Keber kot novi minister alkoliberalcem še pošteno zagrenil življenje. Kar bo sicer težko, kajti konservativna in kapitalska Slovenija v celoti podpirata alkoholni lobi. Tu sta na isti liniji Zoran Janković in France Zagožen.

In vendar je dejstvo, da pri nas vsako leto zaradi alkohola umre 2.400 ljudi, da ima najmanj 10% populacije večje ali manjše težave z alkoholom, več kot polovica samomorov ima korenine v alkoholu, vsak alkoholik pa v nesrečo potegne s sabo še pet drugih, po pravilu svojo ožjo družino. Nacionalna koordinatorka za zmanjševanje škodljive rabe alkohola dr. Zdenka Čebašek Travnik ugotavlja, da so se ukrepi, ki otežujejo dostop do alkohola, tako v Evropi kot v Ameriki in Avstraliji izkazali za učinkovite. "Slovenija pa je edina država v Evropi, kjer je alkohol povsem svobodno dostopen, kjerkoli, kadarkoli, ne glede na starost." (Mag, 6. 12. 2000)

Problem Mladininih urednikov je preprosto v tem, da gre za mlade in zdrave ljudi, ki živijo pridno in delovno življenje, izhajajo iz urejenih meščanskih družin, tako da nikoli niso imeli v resnici opraviti z alkoholom, najhujšo drogo na Slovenskem. Zato si lahko privoščijo akademsko debato o človekovi pravici do alkohola. Tisti, ki to zgodbo poznamo od bliže, smo nekoliko manj lahkomiselni.

P.S.: Slovenec - od dojenčka do starčka - popije na leto povprečno 16 litrov čistega alkohola po glavi in je s tem svetovni rekorder.