Bratje, le k soncu, svobodi...

"Kaj sem vendar hudega storil... Vse sem naredil najbolje, kot sem mogel. Pa so zmeraj prišli drugi in pobrali sadove mojega dela. Ko so me zaprli, mene edinega, ni nihče vedel, koliko časa bom prebil v ječi. Cela Slovenija je trepetala zame, vendar niso pustili, da bi postal predsednik ZSMS. Ne samo, da se Školč, partijski prisklednik, ni umaknil, z vso ihto je zbiral glasove zase, medtem ko sem bil jaz v samici na Metelkovi. In je seveda zmagal. Aparatčik med aparatčiki... Jasno, s Kučanovo podporo.

Ministrskega mesta mi niso mogli ukrasti. Ljudje bi šli na ulice. In ko ne bi bilo mene, bi jugovojska porazirala celo Slovenijo. Že tako mi je predsedstvo ves čas metalo polena pod noge. Niso mi pustili, da bi obračunal z generali. Brionski mir so si prilastili zase. Zame ni bilo nikoli prostora za njihovo mizo. Čvekači. In potem so mi nastavili past, tistega špiclja. Vsi so se me hoteli znebiti. Ker so se me bali, ker so me imeli ljudje radi. Ko so me v parlamentu odvrgli kot cunjo, bi se lahko vse izteklo čisto drugače. Morda ne bi bil smel oklevati. Ampak kar je bilo, je bilo.

Ko smo zbrali 43.000 podpisov in nam je ustavno sodišče prižgalo zeleno luč, bi morali iti do konca. Zakaj so okoli mene zmeraj same mevže... Spet se je nasmehnila priložnost, ko je Zagožen po Kučanovem diktatu naredil puč v parlamentu in spremenil ustavo. Bila je idealna priložnost: stari volilni sistem je bil nelegalen, novi prav tako. Volitve bi bilo mogoče preložiti. Pa so se nekateri spet prestrašili. Volitve smo izgubili, ker smo se do zadnjega pripravljali na večinski sistem. In zaradi Zagožnove verolomnosti. In vendar bi bilo mogoče... Kjer je volja, tam je pot."

V sredo 29. novembra 2000 je imela Vlada republike Slovenije pod vodstvom premiera Bajuka svojo zadnjo sejo. V četrtek 30. novembra je namreč zaprisegla nova vlada premiera Drnovška in v petek 1. decembra zasedala na svojo prvi seji. Bajukov vladni urad za informiranje je izdal natančno poročilo o sklepih zadnje vladne seje. Najbolj zanimiv sklep celotnega obdobja Bajukove vlade pa je prišel na dan šele po treh tednih. Obrambni minister Janez Janša je izdelal predlog šestih sklepov, ki jih je kot svojo domislico predstavil minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek, z vso svojo avtoriteto pa podprl premier Bajuk. Sklepi so bili izglasovani kljub vztrajnemu upiranju zunanjega ministra Peterleta in predstavnika notranjega ministrstva (ob modri odsotnosti notranjega ministra Jambreka).

Ne bo odveč, če ponovimo zadnje štiri sklepe. Saj veste, človeški spomin je luknjičav in nezanesljiv.Torej:

3. Vlada RS nalaga ministrstvu za okolje in prostor - Geodetski upravi, da preveri hišne številke v zaselkih na levem bregu Dragonje v k. o. Sečovlje in odstrani tiste, ki jih sama ni izdala.

4. Vlada RS nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da zagotovi Ministrstvu za okolje in prostor ustrezno podporo za izvedbo sklepa št. 3.

5. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za notranje zadeve o tem poročata Vladi RS dne 30. 11. 2000 do 15.00 ure.

6. Vlada RS nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da takoj zagotovi stalno prisotnost policije na levem bregu Dragonje v k. o. Sečovlje.

Akcija naj bi se torej sprožila na dan, ko naj bi se konstituirala nova slovenska vlada. Nikakor ni šlo samo za papirnate sklepe s simboličnim sporočilom. Na seji vlade so namreč tekli skrajno konkretni pogovori. Citirajmo Dnevnik (16. 12. 2000): "Odločno se je za napotitev policije zavzel takratni obrambni minister Janez Janša, ki je menil, da mora policija slovenske državljane nujno zaščititi, in opozarjal na druga popuščanja Hrvaški. Ob tem pa je na seji vlade nastalo tudi vprašanje, kako bi policija prišla na omenjeno območje. po mnenju Andreja Bajuka bi bilo možno na primer s čolnom, Janša pa je rekel, da ta država redi kakšnih tristo specialcev, ki znajo priti tja tudi po pesku."

Kaj bi se torej zgodilo, ko bi se zgodilo, kar se ni zgodilo. Četa slovenskih specialcev bi izvedla desant čez Dragonjo in zasedla tri oziroma štiri zaselke. Naj ponovim njihova imena, da si jih bodo Slovenci vtisnili v spomin: Škudelini, Bužini, Škrile, Mlini. Medtem bi Danijel Starman, ustanovitelj IRA - Radikalne istrske akcije, poskrbel za politično promocijo desanta. Hrvatje, ki imajo v vojni izurjene elitne oddelke, bi pohiteli v bran hrvaški zemljici. Prišlo bi do oboroženega incidenta. Bajukova vlada bi bila tako rekoč prisiljena uvesti izredno stanje. Ustoličenje nove vlade bi postalo brezpredmetno, saj bi lahko uspešne policijske in vojaške akcije lahko vodila samo stara ministra za notranje zadeve in obrambo. Ustanovljena bi bila vojna vlada narodne enotnosti. Svet bi se v Sloveniji prav zanimivo zavrtel.

"Ampak čez štiri leta mi bo uspelo. Mora biti pravica že na tem svetu..."