Ajde, da malo srbujemo...
Geslo slovenskega novinarskega društva
© Tomo Lavrič
Pred letom dni sem bil v Sarajevu. Bilo je žalostno, skorajda turobno. Mednarodna skupnost je v Bosno zmetala goro denarja, center prestolnice je bil skorajda zgledno obnovljen. To pa je bilo tudi vse. Arabski donatorji so denar vlagali izključno v verske šole. Koliko hrvaških beguncev se je vrnilo na svoje domove v srednjo Bosno? Nihče. In koliko Muslimanov se je vrnilo v Republiko Srbsko? Nihče. In koliko Srbov se je vrnilo v Sarajevo? Pa v Knin? Kakšno je sobivanje med Hrvati in Muslimani v Mostarju? Ne samo, da se Bosanci ne vračajo na svoje domove, ampak se jih vse več izseljuje na tuje, tja, kamor so med vojno prebežali že njihovi sorodniki in prijatelji. In tudi stotisoči mladih Srbov, ki so zbežali iz Miloševićeve blaznice, se ne bodo nikoli vrnili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
