Ko bom velik, bom policaj. Zakaj?

1.Ker je moj oče policaj.
2. Ker mi ne bo treba delati.
3. Ker rajši jaz tepem druge, kot da bi drugi tepli mene.
4. Ker imam zagotovljeno državno službo in vsako leto dobim še X mesecev bonifikacije. Bingo!
5. Ker imam uniformo in pištolo.
6. Ker so kelnerce prijazne z mano.
7. Ker ima policija počitniški dom na morju.
8. Ker ima policaj vedno prav. Če že ne policaj, pa njegov pendrek.

Vsi odgovori so pravilni.

Vprašanja v resnici niso bila pretežka. Dosti težje je vprašanje v zvezi z izginotjem majorja slovenske vojske Ladislava Trohe. Najprej se policija in vojska nista mogla zediniti, katerega dne je nesrečni major sploh izginil. Poleg tega je bil edini ukrep, ki ga je postorila vojska, da so po petih dneh odsotnosti vrgli majorja iz službe. Pedantni slovenski vojski priporočam stari in preskušeni recept Frana Milčinskega: na vseh mejnih prehodih naj postavijo table z napisom: VSEM POTENCIALNIM AGRESORJEM VSTOP NAJSTROŽE PREPOVEDAN! Major Troha je bil očividec nezakonitih plačevanj orožja, ki ga je tedanji obrambni minister Janša prodajal hrvaškim kupcem. Major Troha je ugotovil in dokazal, da je obrambni minister Janša osebno ukazal podstaviti eksploziv pod avtomobil poslance republiškega parlamenta. Če tak človek čez noč izgine, je to prvovrstno politično vprašanje. Doslej nismo ne slišali ne prebrali še nobenega poročila o morebitni preiskavi. Lani je bilo 150% slovenskih policistov skupaj s službenimi psi angažiranih pri preganjanju motenega bosanskega državljana. Glede Trohe pa nič. Niente. Rien. Nada. Prav tako nismo nikoli izvedeli niti najmanjše verodostojne vestičke o kraji orožja iz postojnske vojašnice. Na izpitu sta padli tako vojska, ki ni odkrila svojih petokolonašev, kot policija, ki ni ugotovila ničesar.

In če smo že pri slabih šalah, ne moremo molče mimo vojaških in policijskih čolnov. Vojak je z vojaškim gliserjem v Strunjanu vozil preblizu obale in povozil plavalko do smrti. To mu še ni bilo dovolj, saj se je debelo zlagal, da je vozil v dovoljeni oddaljenosti. Na srečo je bilo dovolj prič, ki jih vseh ni bilo mogoče ustrahovati. Nič manj butalska ni zgodba o policijskih čolnih. Cela Slovenija se že deset let prepira glede naše suverenosti v slovenskem morju. Hkrati pa so odgovorne osebe - od ministrov navzdol - prikrivale škandal v zvezi s policijskim čolnom P111. Čoln je notranje ministrstvo naročilo pri italijanskem podjetju Avionautica, ki za izdelavo takega plovila sploh ni bilo usposobljeno. Ministri so se delali neumne, čas je tekel, davkoplačevalci pa imajo tako ali tako kratek spomin. In to kljub temu, da se je nesrečni čoln P111 - sicer vreden spoštljive štiri milijone mark - vseskozi kvaril in ga nihče ni znal zares popraviti. Zadeva, ki nedvomno tiči na koruptnih nogah, se zavlačuje od samega začetka, tako da bo prej ali slej zastarala. Zdaj pa se je pokvarila še druga polovica slovenske policijske flote, in sicer gumenjak P88. Da pa bo šala še bolj zabeljena, povejmo, da se je notranje ministrstvo namenilo kupiti nov policijski čoln. Izbrano je bilo že uvozno podjetje, ker pa so se na ministrstvu toliko časa onegavili, je na koncu, po treh letih, še ta posel padel v vodo. Štrbunk.

Ko smo že pri korupciji, pa pojdimo še naprej. Takole je pisalo v Delu 23. marca letos: "Ocenjevalna skupina Greca, skupine držav proti korupciji, ki deluje v okviru Sveta Evrope, je v nedavnem poročilu med drugim zapisala, da policisti oddelka za korupcijo in tudi na splošno policisti, ki preiskujejo korupcijske primere, nimajo zadostne zaščite pred neprimernim pritiskom nadrejenih oziroma politike. Predstavnikom Greca so ta problem izpostavili njihovi sogovorniki v Sloveniji." Ko bi bil jaz generalni direktor ali notranji minister, bi v trenutku uvedel izredno stanje na ministrstvu.. Ampak se ni bati, da bi se kaj podobnega zgodilo. Pravzaprav je do izrednega stanja v resnici prišlo. Gen. dir. Marko Pogorevc je na nacionalni televiziji strumno izjavil: "V policiji smo z začudenjem sprejeli to dikcijo. Ne vemo, od kod je prišla. V notranji, interni preiskavi pa smo ugotovili, da tega nismo izjavili. Zato bomo ministru predlagali, da ugotovimo, od kod je prišlo to v poročilo." Tudi notranji minister Rado Bohinc je bil odločen, kot se prvemu policaju v deželi spodobi: "Predvsem se ne moremo strinjati z 58. točko poročila, da so policijske preiskave na visoki ravni ovirane, odlagane ali zaključene zaradi pritiskov na policiste, ki so odgovorni za preiskavo." Oba mojstra pa sta od ocenjevalne skupine Greca zahtevala, naj jima zaupajo imena izdajalskih policistov. Da bosta lahko nepatriotskim špeckahlam navila ušesa.

Za sladek konec pa še posebna pohvala slovenski policiji, ki preganja lopove, medtem ko mi spimo in lenuharimo. Konec februarja so kranjski policisti in kriminalisti po dolgotrajnih minucioznih pripravah "'udarili' po prekupčevalcih z mamili iz Zlatega Polja". Štiri kriminalce so priprli, še štiri druge pa pripeljali do preiskovalnega sodnika. Pri številnih hišnih preiskavah so zbrali impresivno količino trave (Cannabis sativa), in sicer celih sedem dek. Manj kot pet gramov trave na glavo osumljenca. Big deal. Uspeh leta tako rekoč, ki ga je mogoče primerjati le še z uspešnim hišnim priporom Davorina Sadarja in vodje gorenjske heroinske naveze.

Peace, brothers!