Volk pastir

"Volilci imajo vedno prav. Kar so izbrali, je najbrž tisto, kar je prav za Italijo. Z razmerami se moramo sprijazniti, če nam je prav ali ne. Nimamo pa razloga, da bi bili v tem trenutku posebej zaskrbljeni."

Izjava zunanjega ministra manjše srednjeevropske države, Delo, 16. maja 2001

"Marcello Dell'Utri je začel delati z Berlusconijem, ko se je ta v sedemdesetih letih ukvarjal z nepremičninami. Dell'Utri je blizu organizaciji Opus Dei in še vedno mu nad glavo visi obtožba sodelovanja s Coso Nostro."

Le Monde, 14. maja 2001

"Ob zori tretjega tisočletja," piše v uvodu k načrtu zakona, ki sta ga vložila Umberto Bossi in Silvio Berlusconi, "se v Evropi soočata dva družbena modela: novojakobinski model univerzalne večrasne družbe in krščanski model." Ta uvod skuša upravičiti - tudi z verskega vidika - trde protiimigracijske ukrepe, predvidene v zakonu. Tudi del Cerkve, na čelu z bolonjskim kardinalom Biffijem, je pristavil svoj lonček in začel mahati s strašilom muslimanske "invazije", ki naj bi ogrožala italijansko "nacionalno identiteto". V nasprotju z levico, ki naj bi priznavala pravico do imigracije na temelju osebne odločitve, "naš model temelji na supremaciji nacije kot jedra in humusa vrednote in vere, šeg in tradicij. V krščanskem modelu so posameznik in spomin, zgodovina in nacija neločljiv del družbene strukture, ki v novi svetovni geopolitiki predstavlja edino protiorožje kaosu." V praksi se ta model opira na naslednja načela: meje bodo prestavljene zunaj države, se pravi v konzulate na tujem; pravico do imigracije si bo treba pošteno prislužiti; vsi, ki bodo ilegalno prišli v državo, bodo izgnani in ne bodo nikoli več mogli priti v Italijo. Vsakdo, ki bo hotel v državo, bo moral imeti že sklenjeno pogodbo za delo.

Le Monde, 15. maj 2001

"Pogledal sem se v zrcalo in si rekel, da ne morem prepustiti dežele tem tipom."

Silvio Berlusconi, 26. januar 1994

"Nikogar ni na svetovni sceni, ki bi se lahko kosal z mano. Moja spretnost, moje človeške kvalitete, moja preteklost so zunaj vsake diskusije. Vsi sanjajo, da bi bili taki kot jaz..."

Silvio Berlusconi, marec 2001

V resnici imajo prav tisti, ki zatrjujejo, da se je s stvarnostjo treba sprijazniti. Treba bo sobivati tudi z Berlusconijem, Finijem in Bossijem, tako kot sobivamo s Haiderjem. To pa nikakor ne pomeni, da bi se morali slepiti, kako se bodo vsi omenjeni poboljšali in postali naši iskreni prijatelji, povrh vsega pa še demokrati. Tu bi sam sveti Frančišek Asiški obupal. Če kdorkoli misli, da bi prešerno prijateljevanje z novo italijansko vlado pomenilo terno za Slovenijo, se bridko moti. Tudi slovenska ljubeznivost do Haiderja ni njegove slovenski manjšini sovražne politike spremenila niti za ceper. Ali smo res že pozabili Bossijeve grožnje, da bo na meji s Slovenijo postavil trimetrski betonski zid? Ali smo pozabili, kako so Berlusconi, Fini in Bossi z združenimi močmi tako v italijanski poslanski zbornici kot v senatu z obstrukcijo storili vse, kar so mogli, da ne bi bil sprejet Zakon za globalno zaščito za Slovence v Italiji? Ali smo pozabili, da je pred leti Berlusconi stopil v politiko predvsem zato, da se je izognil roki pravice? Vrsta sicer dokazanih obtožb proti novemu premieru je sicer zastarala zaradi namerne počasnosti italijanske justice. In vendar je še vedno vpleten v kopico procesov, tako v Italiji kot v Španiji in Veliki Britaniji. Ali smo dobili amnezijo glede italijanskega nagajanja pri trnovi slovenski poti v Evropsko unijo? Ko je postal Romano Prodi italijanski premier levosredinske vlade, je že čez dva dni Drnovšek z njim uredil zadevo.

Reakcije po Evropi v zvezi z Berlusconijevo bleščečo volilno zmago so ubrane. Odločitev italijanskih volilk in volilcev je v vsakem primeru legitimna. A zdaj se bo Berlusconi ob svojih štirih zasebnih televizijah polastil še vseh treh državnih kanalov. Po domače povedano, katerikoli gumb boš obrnil, boš lahko gledal samo Velikega brata. Legitimnost torej še ni sama po sebi vse obsegujoča vrednota. Konservativni in Francu Juriju tako ljubi španski premier Aznar je bil edini evropski državnik (na oblasti), ki je pozdravil Berlusconijevo zmago. Še več. Pred časom so povsod po Evropi pisali paskvile proti Haiderju. Danes velja v primeri z Berlusconijem za malo pomembnega lokalnega politika. Tako rekoč quantite negligeable.

Berlusconijevo zmagoslavje pred sedmimi leti je trajalo le nekaj mesecev, saj se je sprl s svojimi zavezniki, predvsem z Umbertom Bossijem. Tokrat je Cavaliere trdno v sedlu. In domislic ima polne žepe.

Za konec pa še nagradno vprašanje. Kaj imata skupnega Silvio Berlusconi in Fatalist Jakob? Pravilni odgovor: oba sta viteza Italijanske republike.