Strah hodi po Evropi, strah pred globalizacijo

"Treba bo ukiniti schengenske meje in spet postaviti ograje iz bodeče žice in stražne stolpe. Evropa bi se lahko zgledovala po ameriški meji z Mehiko.Zaupanje je dobro, nadzor je še boljši. Najboljša pa je smrtna kazen."

George W. Bush

Če si pobliže pogledamo mednarodne organizacije, ki nekaj štejejo, hitro ugotovimo, da gre za nekakšne kartele najbolj razvitih in agresivnih držav. Zato med drugim OZN nima nikakršnih možnosti, da bi kdajkoli lahko postala učinkovita in zares dejavna. Kadarkoli lahko katerakoli stalna članica varnostnega sveta blokira vsako odločitev. In kdo vodi politiko Svetovne trgovinske organizacije? Američani in njihovi ekonomski zavezniki. Še bolj je jasna vloga OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Zaščititi tako ekonomske kot politične interese kluba. Zato lahko mirno pozabimo na članstvo. Evropska banka za razvoj v Londonu je prišla v zgodovino predvsem po neverjetni razsipnosti svojega vrhovnega mogula Jacquesa Attalija. Da po nemarnem ne omenjam Nata, ki se je že zdavnaj otresel plemenite vloge obrambnega ščita pred komunistično nevarnostjo.Tisti, ki dandanes sili Slovenijo v Nato, ker se bo le tako zavarovala pred morebitnimi krvoželjnimi sosedi, ali laže ali pa je bedak. V isto kategorijo spada tudi sedmerica gospodarsko najbolj razvitih svetovnih držav plus Rusija, ali po domače G8. Ohraniti svojo politično, vojaško in ekonomsko premoč. To vezivo je tako močno, da ga ne more omajati niti Bush s svojim barbarskim odnosom do okolja. Gliha vkup štriha.

V primeri z vsemi temi združbami je Evropska unija v resnici prava idila. Doslej so z novimi članicami v Bruslju ravnali naravnost z bratsko ljubeznijo in materinsko pozornostjo. Nekoliko se je zapletlo šele v trenutku, ko so na vrata začeli trkati revni vzhodnoevropski bratranci. Če pomislimo, da je nekdanja Vzhodna Nemčija pobasala tisoč milijard mark pomoči, pa se še ni do konca integrirala, se lahko z grozo vprašamo, kaj se bo dogajalo denimo Poljski in Madžarski. Kljub vsemu naj še enkrat ponovim, da je Evropska unija še zmerom najbolj ljudomila in prijazna megaorganizacija, kar jih je na izbiro. Pa še tu se je začelo bolj in bolj zapletati. Zadnji izsledki Evrobarometra v zvezi s širitvijo Evropske unije so več kot zaskrbljujoči. V Nemčiji, ki je bila doslej hkrati motor in lokomotiva širitve EU, je samo četrtina prebivalstva naklonjena širitvi, v Naši ljubljeni sosedi Avstriji jih 49% nasprotuje širitvi, komaj dva odstotka so za njimi Francozi. Videti je, da je evropski žar ugasnil, da so medeni meseci dokončno minili. Samo stiskamo lahko pesti, da se ob kakšni večji gospodarski recesiji vrata ne bodo nepreklicno zadrlesnila, preden nam bo uspelo smukniti v evropski rezervat.

Groznih Osem delujejo kot popolna farsa globalizacije. V Koelnu so gospodarji sveta leta 1999 slovesno obljubili, da bodo 41 najbolj revnim državam tretjega sveta odpisali do 90% dolgov. Vendar pa je v zadnjih dveh letih njihov dolg samo še povečal. Še malo se poigrajmo s številkami. Celotni zunanji dolg držav tretjega sveta znaša 1.500 milijard dolarjev. Sliši se veliko, vendar ima Francija kot nadvse solidna država sama javni dolg v višini 750 milijard dolarjev. Da ne omenjamo nedavnega borznega zloma, ki je odnesel v maloro 10.000 milijard dolarjev. Kdo se iz koga dela norca?

Svetovni globalci se niti ne bodo mudili v Genovi, ampak so si omislili šest plavajočih hotelov. Edino ameriški predsednik bo spal na trdnih tleh. Vsi skupaj pa daleč od vulgusa. Evropski voditelji so začasno suspendirali tudi toliko opevano schengensko mejo. Pa še marsikaj drugega. Človek se prav neprijetno spomni nedavnega Putinovega in Bushovega obiska na Brdu. Čeprav sta bila gosta 25 kilometrov stran od slovenske prestolnice, je policija vpeljala pravo obsedno stanje. Če ne bi posegla vmes ljubljanska županja, bi policaji pregnali iz mesta aktiviste Greenpeacea, Urada za intervencije in Amnesty International. Edini, ki so pretepali aktiviste, so bili ameriški marinci.

A pustimo to. Zastavimo si raje vprašanje, kaj je pravzaprav globalizacija. Po mojem je to skrb za usodo Zemlje in njenih prebivalcev, od vode do zraka, od rastlin do človeka. Skrb za varno življenje, za zaposlenost, za zdravo okolje, za človeške odnose med vsemi nami. Si predstavljate Georga W. Busha, Jacquesa Chiraca, Silvia Berlusconija, Bossija ali Finija, da bi jih skrbela usoda plebsa ali ozonska luknja. Jaz si že ne. Pred dvajsetimi leti in več smo prisegali na geslo: Razmišljaj globalno, deluj lokalno! Dandanes gospodarji sveta razmišljajo - če sploh - lokalno, kot fijakarski konj, samo o svojem vrtičku, hkrati pa po celem planetu lomastijo zelo globalno. Resnično globalen je le kapital, ki nima domovine, udari pa, kamor pač pade. Kapital je amb, ne pa globalizacija. Bogati del planeta ne ve kaj početi z revnimi bratranci. Busha ne zanima propadanje brazilskega pragozda, čeprav bojo nastradali tudi njegovi vnuki. Prav zaradi tega je Genova tako pomembna. Državniki vse preradi pozabljajo preteklost, zlasti tisto preteklost, ki bi se je morali sramovati. Američani so gladko potisnili v podzavest vietnamske grozote in zločine. Woodstock Nation je samo še nostalgičen spomin moje generacije. Sedanji protestniki v Genovi niso anarhisti in razbijači, ampak dokaz planetarne solidarnosti. YA BASTA!