V Sloveniji ni dobro biti liberalec

"Pogoja za naše delovanje sta pravna država in resnična svoboda. Država mora biti zares laična, brez lastne ideologije in ne sme se istovetiti le z eno stranko. Trenutek, ki ga živimo, terja od nas več samozavesti in poguma ter vere v prihodnost, v prepričanju, da ni daleč čas, ko vremena Kranjcem bodo se zjasnila."

Ljubljanski nadškof in metropolit dr. France Rode v Brezjah 15. junija 2001

Pravzaprav moram odkrito priznati, da se skorajda v celoti strinjam z metropolitovimi besedami. Razen seveda s sintagmo o resnični svobodi. Čim začnemo namreč govoriti o resnični svobodi, to eo ipso pomeni, da svoboda, v kateri živimo, ni resnična svoboda. Kar je celo res. Moja svoboda je namreč vedno omejena s svobodo drugega. Vendar ima metropolit v mislih neko drugo svobodo. Zanj formalna svoboda za vsakega državljana Slovenije - in seveda tudi za tujce pri nas - ni resnična svoboda. Resnična svoboda bo na Slovenskem napočila šele takrat, ko se bo spremenil sedanji - bojda liberalistični - vrednostni sestav. Sam od sebe se očitno ne bo spremenil, o tem jasno govori permisivnost in tolerantnost zahodnoevropske civilizacije, kamor - volens nolens - sodi tudi Slovenija. Zato metropolitova kritika odkrito biča današnjo evropsko stvarnost, za katero pa prav nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti radikalno spremenila. Naslednje besede dr. Franca Rodeta iz iste pridige torej letijo na Evropo vobče: "...nezaupanje do politike, rastoči kriminal, bolj ali manj prikrita korupcija, brezobzirno bogatenje enih na račun drugih, kriza šole in družine, utrujenost javnosti pred pritiski medijev in nesposobnost odzivanja na spretno prikrojeno predstavljanje dogajanja (so) znamenja, da pri nas stvari niso v redu."

Nadškofu iz leta v leto postaja bolj jasno, da se Slovenija nikoli več ne bo vrnila v katoliško idilo pod trdo (a menda pravično - kakor za koga) očetovsko roko pokojnega dr. Korošca. Da so Lojze Peterle, Vatikan in slovenska katoliška Cerkev po relativno zmagovitih volitvah leta 1990 verjeli, da bo mogoče vrniti Slovenijo na štartni položaj petdeset let nazaj, v april 1941, je bilo še nekako razumljivo, čeprav skregano z dejstvi. Slovenija v letu 90 ni bila ne Rusija ne Češka ne Vzhodna Nemčija. Položaja slovenske katoliške Cerkve v zadnjih desetih letih ni ogrožala liberalna politika. Navsezadnje je Drnovšek s Cerkvijo ves čas ravnal v glaze rokavicah.

Dnevnik Slovenec, ki ga je Cerkev ves čas goreče podpirala - bojda tudi finančno - in zanj po celi Sloveniji nabirala naročnike, ni propadel zaradi liberalnega enoumja - izraz je že sam po sebi contradictio in adiecto - ampak zato, ker so ga njegovi botri urejali kot politkomisarsko glasilo in stenčas, ne pa kot informativni časnik. In vendar se še dandanes tako slovenska katoliška Cerkev kot njej vdane politične stranke vedejo kot ogoljufane neveste, ki jih je ženin zapustil dan pred poroko. Kako drugače razumeti metropolitove besede v Brezjah: "Prav posebej moramo pospeševati katoliške mladinske organizacije, kot so skavti, in druge. Katoliška društva izobražencev morajo biti bolj tvorno navzoča v naši javnosti. V boju za resnično demokracijo (krepki tisk J.Z.) moramo prodreti v medijski prostor, da se že enkrat zvedri to zatohlo ozračje enoumja, ki onemogoča razvoj kritičnega čuta pri ljudeh in vse preveč vpliva na njihove odločitve." Oprostite, kot da bi poslušal votle odmeve nekdanjih partijskih komisarjev, zadolženih za kulturo in medije. Zanje je bila namreč formalna demokracija nevarno orodje in orožje v rokah tedanjih disidentov. Metropolit mi lahko verjame na besedo, s temi zadevami sem imel zvrhan koš zelo zoprnih izkušenj. Resnična demokracija ima grdo navado in razvado, da zakoni prava in družbeni dogovori z njo ne veljajo. Vsako pravo je suho in birokratsko, v njem ni prostora za revolucionarne ekshibicije. Čisto drugačna pa je pesem, če primaršira na oder revolucionarno pravo. Pravično je in pošteno, za nazaj menjuje pravila igre, vrača našim in jemlje njihovim in tako naravnost v katastrofo.

Nekoč je imela Družina, slovenski katoliški tednik, ki ga izdaja slovenska katoliška Cerkev, 100.000 izvodov tedenske naklade. Govorilo se je - in te govorice se mi zdijo celo verjetne - kako tedanja socialistična oblast Cerkvi ni hotela dati dovolj papirja, da si Družina ne bi mogla zvišati naklade. Družino redno kupujem in berem. Domnevam, da je njena naklada še vedno okoli 100.000, vendar pa mi obiski po slovenskih cerkvah govorijo, da katoliški tednik nikakor ni razgrabljen kot vroče žemljice. Prav zanimalo bi me, ali imajo njeni uredniki in izdajatelji podatke o tem, koliko izvodov Družine naročniki v resnici plačajo. Saj ne, da bi hotel biti zloben, nikakor ne, vendare imajo ljudje do časnika, ki ga dobivajo zastonj, po navadi prejkone malomaren odnos. Samo spomnimo so se usode nekdanjega glasila slovenske partije Komunista. Kljub častitljivi nakladi 70.000 izvodov, so ga po uradni dolžnosti zdolgočaseno prelistavali le partijski sekretarji. Pred slabim mesecem dni je Inštitut za raziskovanje medije za časnik Delo opravil raziskavo o branosti oz. gledanosti slovenskih medijev. Katoliško televizijo TV3 naj bi gledalo 5,5% TV gledalcev (POP TV 61,6%, TVS1 42,1%). Med tedniki se je Družina znašla na šestem mestu, bralo naj bi jo 7,6% slovenske populacije. Ob nakladi 100.000! Morda pa se motim in je naklada Družine v zadnjih letih drastično padla.

Naj končam samo še z enim od ključnih nadškofovih poudarkov v Brezjah: "Tako je nekdo upravičeno zapisal, da je biti katoličan v samostojni Sloveniji bistveno bolj obremenjujoče kot v nekdanji državi." Seveda, takrat se je katoliška Cerkev na Slovenskem počutila kot žrtev, hkrati pa je bila polna upanja, da bo prišlo do radikalnega preobrata. Žezlo bo iz krvavih rdečih rok prešlo v roke novih zmagovalcev! Nič podobnega se ni zgodilo. Življenje v laični Sloveniji postaja vse bolj dolgočasno in nevznemirljivo, tako kot po celi demokratični Evropi. In upam, da nam ne bo dano doživeti novih prekucij, revolucij in kulturnih bojev, pa čeprav si jih naš ljubljeni metropolit še tako želi. BOLJE RAT NEGO PAKT! Ne, hvala.

P.S. Vremena pa se bojo Kranjcem na žalost v resnici zjasnila. Zaradi neznosnega onesnaževanja ozračja si bomo še hudo želeli temnih oblakov.