Evroparica

Robert Savy, socialistični predsednik regionalnega sveta v Limousinu, je med svojim obiskom v Berlinu javno povedal, kakšne vtise je dobil med svojim študijskim bivanjem na Madžarskem: "Ta država sploh nima katastra, nikjer ni nobenih gospodarskih statistik, nimajo niti minimalne infrastrukture, s katero bi lahko nadzorovali nadzor in sledenje kmetijskih proizvodov. Pri vsem skupaj mafije ne bom niti omenjal. In kljub vsemu temu Madžarska zahteva takojšen vstop v Evropsko unijo in s tem vred seveda tudi neposredno pomoč!" Ta diagnoza velja v polni meri tudi za Poljsko in v nekoliko manjši meri za Češko in Slovaško. "Te države sploh niso zmožne absorbirati kreditov, ki jih zahtevajo," ocenjuje Savy, ki se boji, da se bo v takšnih razmerah denar izpuhtel neznanokam. "Evropa ne sme postati kraljestvo roparjev!"
Le Monde, 12. februarja 2002

Sita vrana lačni ne verjame. Ampak prav tako niti lačna vrana siti ne verjame. Obe imata svoj prav. Vendar si nista bot, kajti siti še bo še naprej dobro godilo, lačni pa ne bo preostalo drugega, kot da pravičniško benti nad požrešno in skoporito sestrično. Odziv neuslišanih nevest je bil takojšen. Madžarski vrh se je sestal še istega dne, premier Orban in zunanji minister Martony sta odločno izjavila, da je predlog Evropske komisije povsem nesprejemljiv. Orban je nemudoma zavrtel telefone svojim višegrajskim prijateljem. Četverica se je odločila, da bo proti mačehovski Evropi nastopila skupno in brez gnilih kompromisov.

Ne vem, ali se je Slovenija odločila, da bo nastopila s svojimi terjatvami kot solistka zato, ker naj bi imela prednost pred srednjeevropskimi kandidatkami, ali pa so višegrajski bratranci na nas preprosto pozabili. Quantite negligeable? Pravzaprav je bilo svaštvo med Slovenijo in Višegradom ves čas preračunljivo in s figo v žepu. Mi smo se sklicevali na našo razvitost, oni pa na svojo geopolitično pomembnost v srcu Evrope. Oboji pa smo bili prepričani, da nam prvi krog širitve nikakor ne more uiti. Janez Potočnik, v eni osebi minister za evropske zadeve in glavni pogajalec, ima popolnoma prav, ko zatrjuje: "Slovensko kmetijstvo ima za deset odstotkov višje cene od povprečja v EU, imamo primerljivo kmetijsko politiko na področju neposrednih plačil in smo neto uvoznik hrane v večini primerov. Zato sodimo, da za opredelitev prehodnega obdobja, njegove dolžine, v primeru Slovenije ni racionalnih razlogov." Vsa čast Potočniku, ampak racionalni razlogi so v realpolitiki popolnoma nepomembna spremenljivka. V resnici gre za staro basen o volku in jagnjetu. Ni pomembno, kdo ima prav. Resnico in pravico ima v železni pesti tisti, ki ima moč. In denar, seveda.

Prejšnji teden so se v španskem Caceresu zbrali zunanji ministri držav članic Evropske unije. Živahno so se pogovarjali o štiridesetih milijardah evrov za širitev EU z desetimi novimi članicami. Štirideset milijard, ki jih je napraskala Prodijeva bruseljska komisija, se lepo sliši, ampak iz te vreče bo treba poravnati nemajhne stroške za širitev, hkrati pa še podeliti kandidatkam novce za neposredno pomoč njihovemu kmetijstvu. Za kandidatke premalo, za članice pa preveč. Tako rekoč razsipnost.

Zunanji ministri so mrko gledali in že vnaprej jih je bolelo pri srcu ob misli, kako bodo nesposobne postkomunistične vlade zafrčkale težko prisluženi evropski denar. Še posebej so se jezili zaradi neposredne pomoči srednjeevropskim kmetom, kajti tega ni bilo v evropski agendi. Vendar to še ni nič. Evropsko gospodarstvo se počasi, a zanesljivo bliža recesiji. V najslabši koži pa sta največji, se pravi Francija in Nemčija, državi, ki dajeta največji prispevek v evropsko blagajno. Pet članic je tudi jasno povedalo, da nasprotujejo zamisli, naj bi Unija za širitev v letih 2004-2006 potrošila 40 milijard. Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija in Švedska. A da ne bi kdo naivno pomislil, kako so druge članice bolj dobrosrčne in odprtih toplih dlani. Ni solidarnosti, vsakdo naj si sam postelje, kakor zna in zmore. Nekako tako kot nekdaj v vojski. Če so ti ukradli opasač, si ga moral ukrasti še sam, in to po pravilu prav najbolj miroljubnemu sotrpinu.

Ali morda kdo misli, da so Portugalska, Španija, Grčija, Francija in Italija (če omenim samo države z močnim kmetijstvom) za en sam lasek bolj solidarne do nestrpno mencajočih kandidatk v mrzlem in prepišnem preddverju Evropske unije? Če tako misli, mu od srca svetujem, naj se končno strezni. Sicer pa imata največji in najvplivnejši evropski državi Nemčija in Francija proti koncu leta volitve. Volitve pa se ne dobivajo z evropskimi temami. Še huje: bolj ko bojo v predvolilnem boju politiki Evropo potiskali na stranski tir, bolj bojo všečni volilcem.

Z eno besedo: revni bratranci bojo ostali revni, strehe jim bojo še naprej puščale, otroci bojo smrkavi, žene sitne in tudi avti se jim bojo kvarili tako kot do zdaj.

In kaj bo s 40 milijardami evrov? Kandidatke si jih bodo razdelile, vendar pod strogim skrbniškim pogledom Prodijeve komisije. Slovenija bo s svojima dvema milijonoma duš dobila drobiž. Sicer pa, ali smo v resnici pričakovali nebeško mano? Pravzaprav je treba biti bolj natančen. Kritična masa držav članic je odločno proti razdelitvi tega kolača revnim sestričnam. Podobno mislijo tudi tisti, ki so doslej modro molčali. To pa pomeni, da bo 40 milijard začelo počasi kopneti. A nikarte misliti, da članice gledajo samo na svoje koristi. To je grda laž. V resnici gre za dobrohotno pokroviteljstvo kmetijsko razvitih članic Unije, ki se bojijo, "da bi imela desetkrat manj razvita območja v srednji Evropi prevelike težave pri porabi pomoči, zato naj bi tudi ta razmerja ostala podobna sedanjim". Ne samo, da nekateri lažejo, kot pes teče, ampak se pri tem še maziljeno smehljajo kot sveti Alojzij.

Sploh pa je celotno vprašanje za Slovenijo precej irelevantno. Prejšnji teden sta se sestala minister Janez Potočnik in evropski komisar Guenter Verheugen. Strinjala sta se, "da je Slovenija edina kandidatka, ki utegne po razširitvi skupnosti zaradi statističnega učinka izpasti s seznama prejemnic regionalne pomoči, če bodo merila strukturne politike v naslednjem finančnem obdobju (2007-2013) ostala nespremenjena".