Modri angel, varuh moj, ne premlati me nocoj!

Kranj, 31. maja 2002. Več kot tristo policistov so nastanili v starih skladiščih poleg kemičnih sredstev. V opuščenih skladiščnih barakah poleg kemikalij, na vlažnih in z oljnimi madeži umazanih tleh so organizatorji varovanja današnjega obiska predsednikov srednjeevropskih držav namestili več kot tristo policistov, ki naj bi skrbeli za varnost. V razmerah, ki so po mnenju policistov slabše kot v vojaških ali celo koncentracijskih taboriščih, naj bi se pripadniki slovenske policije pripravljali na "največji dogodek po obisku Busha in Putina", kot so še pred dnevi govorili vodilni na policiji. Nič čudnega, če se ob prihodu enot iz policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Koper in še katere zgodil pravi policijski punt. Policisti se niso hoteli vseliti za normalno spanje nemogoče prostore, torbe so ostale zunaj, policisti pa so sedli na tla in si proti večeru naročili pice. V eno izmed barak naj bi jih naselili več kot 170, postelj pa je bilo je 120. Za 170 ljudi so pripravili tri kemična stranišča, v isti baraki so v kotu ležale vrečke s sumljivimi kemikalijami.
Dnevnik, 31. maja 2002

Koper, 1. junija 2002. "Je že res, da smo za varovanje predsednikov dobro plačani, ker bomo dobili dnevnico in terenski dodatek. Vendar noben denar ne poplača tega, da bi morali živeti v svinjaku med kemikalijami. Zato pa so se fantje pobrali nazaj domov," zatrjuje naš sogovornik, ki mu ni preostalo drugega, kot da je danes ob enih zjutraj iz Kopra s kolegi odšel na Gorenjsko. A nezadovoljstvo je ostalo. Se bo poznalo pri njegovem delu?
Dnevnik, 1. junija 2002

Možje v modrem, ki so med srečanjem visokih državnikov skrbeli za red na cestah in splošno varnost, so poleg hrane in namestitve dobili plačilo 60 tisoč tolarjev bruto za oba dneva.
Delo, 4. junija 2002

Tudi policaji so ljudje. Še več, policaji so ljudje posebnega kova. Srca imajo mehka kot kruh, misel ostro kot jeklena krogla in prijazen nasmešek od ušesa do ušesa. Na prvi šolski dan pa ljudomilo in s toplim očetovskim nasmeškom spremljajo malčke z rumenimi ruticami v šolo. Ker so policaji naši sosedje, znanci, morda celo bližnji sorodniki ali prijatelji, jim zamižimo na eno oko, še raje na obe, kadar se bojujejo za svoje pravice. Lepo prosim, za policaje ni nič dovolj dobro. Medtem ko mi spimo in nemarno drnjohamo, se policaji sprehajajo po mračnih ulicah in dobesedno nosijo svojo kožo na prodaj. Vsako jutro, vsak večer, vse do težko prislužene penzije. Pa še takrat se pogosto reaktivirajo. Predvsem pa so policaji možje usmiljenega srca. Usmiljenega predvsem do samega sebe.

Res, hudo je, če mora človek prespati v "opuščenih skladiščnih barakah poleg kemikalij, na vlažnih in z oljnimi madeži umazanih tleh". Še posebej, če so dotični ljudje po naključju prav policaji. In to policaji, ki imajo svoj ponos. Takole je povedal policaj s Koprskega: "Vendar noben denar ne poplača tega, da bi morali živeti v svinjaku med kemikalijami." Dobro se še spomnim, kako sem pred dobrim desetletjem sitnaril Bavčarju in Janši, ki sta si za svoje modre in zelene fante nakupovala najdražja možna vozila. Puchi in samo puchi so bili dovolj dobri za naše vojake in policaje.

Kako poimenovati dejstvo, da se je 170 slovenskih policajev preprosto požvižgalo na ukaz in da so jo lepo pobrali domov. Ja, družina je sveta stvar. Tudi za policaje. A da ne bi kdorkoli zlobno pomislil, da so omenjeni policaji storili kak prekršek. Najprej jih je vzel pod dobrohotno očetovsko zaščito izvršni sekretar njihovega sindikata Zdravko Malenšek. Posebej je poudaril, "da policisti niso nasprotovali opravljanju nalog, temveč le bivalnim razmeram". In da ne bi bilo nikakršnega dvoma o brezhibnosti policijske reakcije, je svoj lonček pristavil še predstavnik za stike z javnostjo generalne policijske uprave Miran Koren, ki je najprej pojasnil, da ni šlo za nikakršen upor, "kot želijo nekateri dokazati, (ampak) je potrebno vedeti, da ti policisti takrat tudi niso bili v službi, temveč v pripravljenosti za delo. Namesto njih so potem poklicali druge." Super rešitev. Policaji so sicer bili na mestu, niso pa bili v službi, tako da niso dajali odgovora ne za svoje besede ne za svoja dejanja. Odšli so k svojim družinicam, namesto njih pa je morala policija vpoklicati druge policaje, in to v resnici zadnji trenutek. Če se komu zdi to duhovita pogruntavščina, ima prav gotovo posebej sfižen smisel za humor.

Pustimo za konec šalo ob strani. V Slovenijo je prišlo na obisk k predsedniku Kučanu petnajst predsednikov srednjeevropskih držav. Tako velikega srečanja v Sloveniji doslej še ni bilo. Tudi z varnostnega vidika je šlo za izjemen logističen dogodek. 170 slovenskih policajev pa se je samo namrdnilo. Oni so gospodje, ni vsaka postelja zadosti mehka in dišeča zanje. Prava figa, če si Kučan omisli obiske. To policajev čisto nič ne briga. Še manj jih je brigalo, da so zaradi njihove aristokratske izbirčnosti in napuha morali zadnji trenutek vskočiti njihovi tovariši. Solidarnost pa taka. A najhuje je, da se je vodstvo policije ustrašilo nezadovoljnežev in jim že vnaprej dalo odvezo. Da o sindikatu ne govorimo. Morebiti pa predsednik Slovenije Milan Kučan ni dovolj spoštovanja vredna persona, da bi mu izbirčni policaji šli na roko.

Doslej sem mislil, da policaji in vojaki izpolnjujejo navodila in ukaze svojih nadrejenih. Tudi če jim niso - ukazi namreč - vedno po volji. Celo stara jugoslovanska vojska se je ravnala po geslu: Najprej ukaz izpolni, šele potem se pritoži. Naši policaji se niso nikomur pritožili, saj povelja niso niti izpolnili. Najprej so pojedli pice in se potem mirne vesti in jasnega srca posedli v svoje avtomobile in avtobuse in švrk domov. Če to ni razpad sistema, ali bolje rečeno ministrstva za notranje zadeve in celotne generalne policijske uprave z Markom Pogorevcem na čelu, potem sem popoln analfabet.

Še lepše pa je, da so policajskim naricalkam solidarno pritegnili novinarji. Robčki so bili prepojeni od vročih in slanih solza. Kljub temu, da "nekateri podatki, ki jih že ima policijsko vodstvo, pa se razlikujejo od informacij sindikata - od slovenske vojske so dobili zagotovilo (v pisni obliki ga pričakujejo v naslednjih dneh), da sta bila oba prostora očiščena in da v njih že nekaj let ni bilo vozil". (Delo, 4. junij 2002)