15. 7. 2002 | Mladina 28 | Kultura
Babilonski stolp
Dandanes v Evropski uniji petnajst članic uporablja enajst uradnih jezikov
© Tomo Lavrič
Na prvi pogled pravzaprav še kar varčna rešitev. Nemščina pokriva tako Nemčijo kot Avstrijo in Luksemburg, ta pa ima poleg nemščine na voljo še francoščino. Belgija govori francosko in nizozemsko, kar je ravno tako prihranek. Vendar idila ne bo trajala dolgo. Samo do vključitve novih desetih članic. Od desetih kandidatk edinole Ciper uporablja jezik, ki že sodi med uradne jezike petnajsterice, se pravi grščino. Pa še tu bi se lahko zapletlo, ko bi se po čudežu celoten ciprski otok vključil v Evropsko unijo. Evropa bi tako dobila na grbo še turščino. Vendar v tem trenutku prav nič ne kaže, da bi se grški in turški del otoka pobotala in spravila. Seveda to v resnici prav nič ne pomaga. Z novimi desetimi članicami prihaja devet (ali deset) novih jezikov. In to jezikov, ki vsakega od njih kot uradni jezik govorijo izključno v eni sami državi. Medtem ko je bilo vprašanje jezika v preteklih desetletjih izrazito politično akcentirano - Francozi proti Angležem, Angleži proti Nemcem, vsi skupaj pa proti Špancem in Italijanom - se Evropa dandanes ukvarja z bolj banalnimi vprašanji, kakšne posledice bo imela jezikovna širitev Unije. Za denar gre, tako kot zmerom. Z desetimi novimi jeziki se bo v Bruslju nastanila horda prevajalcev iz držav novink. In to hordo bo treba plačati. Dobro plačati. Prodijeva komisija in njene različne agencije bodo poleg že 3.500 zaposlenih prevajalcev morale najeti - za prvo silo - še vsaj 400 prevajalcev iz novih članic. Napihnil se bo tudi dosedanji prevajalski letni proračun, ki za zdaj šteje na okroglo 100 milijonov evrov letno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
