10. 9. 2002 | Mladina 36 | Kultura
Al Kaida je vsega kriva. Kaj bi brez nje.
Prva obletnica enajstega septembra se bliža s hitrimi koraki
© Tomo Lavrič
Bushu in njegovim v zadnjem letu dni v svetovni vojni proti Osi Zla vse skupaj ni šlo prav po načrtih. Na kubanskem Guantanamu so zaprti afganistanski oboroženci, za katere pravzaprav nihče ne ve, ali so teroristi ali vojaki. Ali pa so med ujetniki tudi ljudje, ki so se znašli o nepravem času na nepravem kraju. Medtem so ameriški lovci pomotoma zbombardirali poročno povorko in seznamu pobitih prišteli še kaki dve stotniji mrtvih. Ker si civilizirani Američani niso hoteli mazati rok, so množične likvidacije in pomore prepuščali svojim novim paštunskim in drugim zaveznikom. Poleg tega pa se je v Afganistan veselo vrnila kultura opija, ki so ga zlobni talibani med svojo strahovlado tako rekoč izkoreninili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 9. 2002 | Mladina 36 | Kultura
© Tomo Lavrič
Bushu in njegovim v zadnjem letu dni v svetovni vojni proti Osi Zla vse skupaj ni šlo prav po načrtih. Na kubanskem Guantanamu so zaprti afganistanski oboroženci, za katere pravzaprav nihče ne ve, ali so teroristi ali vojaki. Ali pa so med ujetniki tudi ljudje, ki so se znašli o nepravem času na nepravem kraju. Medtem so ameriški lovci pomotoma zbombardirali poročno povorko in seznamu pobitih prišteli še kaki dve stotniji mrtvih. Ker si civilizirani Američani niso hoteli mazati rok, so množične likvidacije in pomore prepuščali svojim novim paštunskim in drugim zaveznikom. Poleg tega pa se je v Afganistan veselo vrnila kultura opija, ki so ga zlobni talibani med svojo strahovlado tako rekoč izkoreninili.
Nasploh zadeve ne potekajo tako, kakor bi morale. Leto dni po terorističnih napadih na ZDA je delovna skupina predala delno poročilo Varnostnemu svetu OZN. Skupina je bila ustanovljena 16. januarja 2002, njena naloga pa je bila, da preveri učinkovitost resolucij OZN v boju proti terorizmu. Poročilo ni posebej optimistično in vzneseno. "Al Kaida se je v zadnjem letu prestrukturirala, privabila v svoje vrste nove somišljenike, tako da še zmerom predstavlja pomembno grožnjo za mednarodna mir in varnost." Omrežje, ki ga sestavlja Al Kaida, pokriva vrsto celic v najmanj štiridesetih državah, večino finančnih dejavnosti pa je preselila v Afriko, Azijo in na Bližnji Vzhod. Omrežje je zelo navzoče na afganistanskih mejah, še posebej s Pakistanom. Al Kaida pa se je utrdila in pognala korenine tudi na Zahodu, kamor so se bojevniki Al Kaide pretihotapili prek tradicionalnih imigrantskih poti iz srednje Azije, Turčije in Balkana. Alkaidovci posebne napore vlagajo v Evropo in Združene države, da bi tam nanovačili čimveč privržencev, ki ne potrebujejo vize za potovanja v tujino.
Britanski poročevalec Michael Chandler opozarja, da je več kot verjetno, da Al Kaida pripravlja nove napade, in da je samo vprašanje časa, kdaj bo razvila učinkovito kemijsko in biološko orožje. Njegovo poročilo predvsem opozarja na sive lise in na hude težave držav glede aplikacije resolucij OZN pri pripravi seznama - United Nations consolidated list. Ta seznam naj bi vseboval imena članov omrežja, skupin, ki so povezane z Al Kaido in talibani. Vendar nihče učinkovito sledi njihovim premikom, še toliko manj finančnim transakcijam in nakupom orožja, da zamrznitve njihovega premoženja sploh ne omenjamo. Seznam osumljencev je poln lukenj, prihaja do napačnih identifikacij, poleg tega pa večina držav pogosto spreminja in dopolnjuje sezname sumljivih oseb, vendar najnovejših podatkov ne posredujejo naprej. Poleg tega imajo osumljenci pogosto vrsto različnih identitet. In tako naprej, iz goščave v pragozd.
Svoj delež krivde in nemarnosti nosijo tudi banke in druge finančne institucije, saj ne pregledujejo dovolj natančno finančnih tokov. Veliko večino zamrznjenih financ Al Kaide - 112 milijonov dolarjev - so zaplenili takoj po 11. septembru. Od takrat naprej je bilo blokiranih vsega skupaj ubožnih 10 milijonov dolarjev. Poročilo v zvezi s tem namrščeno opozarja na molk švicarske, luksemburške in nemške vlade. Poročilo tudi ugotavlja, kako težko, če ne docela nemogoče je nadzorovati finančne transferje fondov, ki se stekajo v blagajne nevladnih islamskih organizacij. Težava je še toliko večja, ker se te organizacije legalno in legitimno ukvarjajo s karitativno dejavnostjo. Značilen primer je hawala, komercialno omrežje, ki brez kakršnihkoli omejitev in ovir lahko prenaša fonde dobesedno kamorkoli. To naj bi letno zneslo približnen dotok 200 milijard dolarjev, rokice nad tem denarjem pa naj bi držala neposredno kar Al Kaida.
Poročilo delovne skupine Združenih narodov se zelo zmrduje nad popolno odsotnostjo koordinacije v boju proti ilegalni prodaji orožja - pri čemer je največji problem množična prodaja lahkega orožja - in nepripravljenost držav, da bi razgrnile informacije na tem področju. Nobena država sicer ni poimensko izpostavljena, vendar avtorji poročila ne skrivajo posebej, da so najbolj nekooperativne prav ZDA. Kakšno naključje, kaj? In to kljub temu, da poročilo jasno dokazuje, kako orožje redno prihaja v roke skupin, ki so povezane z Al Kaido.
Poročilo v svojem sklepnem delu našteje vrsto "priporočil", ki naj bi okrepila multilateralno sodelovanje. Predvsem pa bi morale posamične države in finančni sektorji zakonodaje sprejeti dosti ostrejša pravila. Samo tako bi lahko bolj učinkovito pritisnili na omrežje Al Kaide.
Ampak naj obrnemo celotno zadevo tako ali drugače, ostaja neprijetno dejstvo, da imajo vsi predlagani ukrepi skupno rdečo nit. Preprosto povedano, v vsakem primeru se bo pomembno zožila svoboda gibanja ljudi, dobrin in uslug! Poleg tega se je izkazalo, da je nepregledne množice direktiv, ki jih izglasuje Varnostni svet, v praksi tako rekoč nemogoče aplicirati. Zaradi tega poročilo predlaga, "naj Evropska unija sprejme ukrepe, ki bodo omejili premeščanje znotraj Schengenskega prostora". Kakorkoli gledamo na to, gre za novo težavo znotraj Unije.
Evropski diplomatski viri v New Yorku so povedali, da bi nadaljevanje poročila "opravilo bolj koristno delo", ko bi se razrešilo vprašanje veljavnosti in kredibilnosti obstoječih seznamov osumljencev. To vprašanje so Evropejci zastavili že januarja letos. Združene države so šele 23. avgusta sprejele načelo o izbrisu imen in organizacij, ki so se brez kakršnegakoli resnega razloga znašle na negativnem seznamu, ki ga je bila sestavila ameriška državna zakladnica. Tudi sicer so z Američani težave. Težko je dobiti odgovore, zakaj in po kakšni logiki se je sploh pojavil takšen ali drugačen seznam. Ameriška stran se preprosto sklicuje na zaščito svojih informatorjev. Pa smo spet pri kvadraturi kroga.