Vatikanske ječe

"Skupine katoliških laikov, kot so Voice of the Faithful v Bostonu, in združenja za zaščito žrtev se bojijo, da bodo laične komisije, ki bodo raziskovale obtožbe, pod pritiskom katoliške hierarhije, ki naj bi tako kot v preteklosti tudi zdaj celo zadevo pometla pod preprogo."

Le Monde, 13. novembra 2002

Bolj ko je štorija zoprna, bolj se vleče in težje jo je spraviti vkraj. Živimo v svetu, kjer ni več prave elegance in bontona. Nekdaj sta si stranki na samem segli v dlan, se dogovorili za takšno ali drugačno odškodnino, in zadeva je bila končana. Na prvem mestu pa je bila diskretnost. Diskretnost čez vse. Brez te mogočne gospe ni mogoče ničesar storiti. Resnica prej ali slej začne zoprno curljati na dan. Vendar pa ima dandanašnji tudi diskretnost svoje meje.

To je na svoji koži okusilo 280 severnoameriških katoliških škofov, ki so se sredi letošnjega novembra za zaprtimi vrati zbrali v Washingtonu, kjer naj bi znova odprli dosje v zvezi z duhovniki pedofili. Škofje so bili prepričani, da je najhuje že za njimi, ko so junija v Dallasu sprejeli listino, kjer so določili toleranco nič. Izključitev iz Cerkve že po prvem prestopku. Prepričani so bili, da je samo tako mogoče pretrgati s spolnimi zlorabami duhovščine, ki je izgubila dobršen delež svoje kredibilnosti. Hkrati pa je bilo treba omiliti finančno škodo, kajti ameriški katoliški verniki niso bili pripravljeni spregledati nobenega prekrška več.

In ko se je zdelo, da so škandal uspešno in prepričljivo spravili pod preprogo, je imperij nemudoma vrnil udarec. Vatikan je severnoameriško katoliško hierarhijo prijazno, a neomajno pozval, naj resno preuči vatikanski nasprotni predlog.

Že omenjena "Listina za zaščito otrok in mladih" je obvezovala škofa, da mora sodnim oblastem naznaniti vsako obtožbo glede spolnega nasilja s strani svojih duhovnikov. Listina je tudi predvidela takojšnjo izključitev iz Cerkve vsakega duhovnika, za katerega je bilo dokazano, da je spolno zlorabil otroka ali mladoletnika. Enako naj bi veljalo za recidiviste. "Enkrat samkrat bo dovolj, da ga bo Cerkev izločila," je optimistično pokomentiral Monsignor Wilton Gregory, predsednik ameriških škofov. Ameriška javnost, društva žrtev in verujočih so listino sprejeli kot napredek. Treba je povedati, da v nobeni državi na svetu niso sprejeli tako drastičnih ukrepov.

In ravno zaradi tega je Vatikan zaskrbljen. Hudo zaskrbljen. V pismu, poslanem 18. oktobra konferenci škofov ZDA, je kardinal Giovanni Battista Re, prefekt kongregacije rimskih škofov, označil dallaška pravila in listino za "preveč nejasne in nenatančne". Saj ne, da bi bil človek maliciozen, ampak stališče ameriških škofov je bilo več kot jasno: zaradi enega samega spolnega delikta duhovnik leti iz Cerkve in pika. Kaj je v tem nejasno in nenatančno? Ampak prefekt ima svoja merila. Predlagal je, naj se tako listine kot pravila preučijo s pravnega vidika, tako da bodo kompatibilne s kanonskim pravom rimskokatoliške cerkve. Obenem pa naj bi ta pravila bolje zavarovala pravice duhovnika, da se bo lahko branil obtožb, za katere meni, da niso utemeljene. Vatikan se seveda ni mogel sprijazniti s tem, da si je ameriška škofovska konferenca omislila svoj statut. Vatikansko pismo je bilo jasen opomin in visoko dvignjen prst, ki opozarja, kdo je gospodar v hiši. Tudi v ameriški.

Po 18. oktobru so vatikanski emisarji zavihali rokave. Ustanovili so mešano komisijo, za isto mizo so posedli ameriški škofje in vatikanski uradniki in se od samega začetka, tako rekoč ab ovo, lotili predelave dallaške listine. Opredelila je določeno število amandmajev, ki so zdaj predmet razprav. Osnovna teza škofovskega besedila je ostala, vendar ključno spremenjena: ena sama obtožba spolnega nasilja nad mladoletnikom je sicer lahko že zadosten razlog za duhovnikov suspenz. Ampak! Samo cerkveno sodišče, naj bo škofovsko ali vatikansko, bo lahko suspenz spremenilo v razveljavitev kazni. Sodišče bo vprašalo za mnenje lokalne komisije, ki naj raziščejo utemeljenost obtožb. Ustanovitev teh komisij je bila predvidena že v listini junija 2002. Težava - kakor za koga - tiči v dejstvu, da je vloga omenjenih komisij zgolj posvetovalna. Z drugo besedo, gre samo za kos neobveznega papirja. Poleg tega je Vatikan brez težav dosegel odlog zastaranja, kar je seveda v prid obtoženemu duhovniku. Tožba, ki mu visi nad glavo, bo morala biti vložena najpozneje deset let po polnoletnosti domnevne žrtve.

Kaj je ameriški škofovski konferenci ostalo drugega, kot da je s škripajočimi zobmi sprejela sporazum z Vatikanom? Nič. Ameriški škofje so zadevo sicer predstavili kot kompromis, vendar je končno besedilo sprožilo negativne odzive. Barbara Blaine, predsednica mreže tistih, ki so jih bili duhovniki spolno zlorabili. Obtožila je ameriško katoliško hierarhijo, da "upogiba hrbtenico in da hoče začeti z ničelne točke". Vendar pa se ameriški škofje niso dokončno predali. "Noben duhovnik, ki je zlorabil mladoletnika, ne bo več smel služiti v Cerkvi," je poudaril kardinal Roger Mahony, nadškof v Los Angelesu.

Sicer pa je treba ljudomilo dodati, da je ameriška Rimokatoliška Cerkev v hudi zagati. Od začetka letošnjega leta je v ZDA je 352 duhovnikov, obtoženih spolnega nasilja nad mladoletniki, moralo zapustiti cerkvene vrste. Vendar Cerkev nikoli ni razkrila nobenih številk. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v zadnjih štiridesetih letih od 140.000 ameriških duhovnikov 1.500 takih, ki so spolno zlorabljali otroke in mladoletnike. Imamo pa opraviti z zanimivo primerjavo. Po letu 1963 je bilo v ZDA za spolne delikte obsojenih 23 duhovnikov, se pravi okroglo eden na vsaki dve leti. Samo letos pa je ameriška justica obtožila in/ali kaznovala 33 duhovnikov. Eppur si muove.