1. 8. 2003 | Mladina 30 | Kultura
Uran v urinu gospodar (Dobesedno po Milanu Jesihu)
© Tomo Lavrič
Italijanske vlade so bile vselej znamenite po kratkih, a zelo razburkanih vladanjih. Trajale so bolj malo časa in le malokatera je preživela celotno legislaturo. Po eni strani je bilo to slabo, ker vlade niso imele dovolj časa, da bi speljale svoje načrte, po drugi strani pa je bilo to dobro, ker so šibke vlade postajale talci različnih interesov, od političnih strank pa vse do mafije in njenih botrov, tako da niso mogle napraviti prehude škode. Bilo je preveč navzkrižnih interesov, da bi se kdorkoli lahko zavihtel v vladno sedlo z vso močjo, kot jo terja resno vladanje. Potem pa se je iz nič prikazal Berlusconi in se v svojem drugem predsedniškem mandatu celo zavihtel v naslanjač predsedujočega Evropske unije. Že pri prvem soočenju z evropskim parlamentom je Berlusconi postal najbolj razvpit evropski premier v zadnjih desetletjih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 8. 2003 | Mladina 30 | Kultura
© Tomo Lavrič
Italijanske vlade so bile vselej znamenite po kratkih, a zelo razburkanih vladanjih. Trajale so bolj malo časa in le malokatera je preživela celotno legislaturo. Po eni strani je bilo to slabo, ker vlade niso imele dovolj časa, da bi speljale svoje načrte, po drugi strani pa je bilo to dobro, ker so šibke vlade postajale talci različnih interesov, od političnih strank pa vse do mafije in njenih botrov, tako da niso mogle napraviti prehude škode. Bilo je preveč navzkrižnih interesov, da bi se kdorkoli lahko zavihtel v vladno sedlo z vso močjo, kot jo terja resno vladanje. Potem pa se je iz nič prikazal Berlusconi in se v svojem drugem predsedniškem mandatu celo zavihtel v naslanjač predsedujočega Evropske unije. Že pri prvem soočenju z evropskim parlamentom je Berlusconi postal najbolj razvpit evropski premier v zadnjih desetletjih.
Ker pa je Italija živahna in nepredvidljiva, nič manj kot njen poskočni premier, se pravzaprav nihče ne čudi posebej, kadar se v Rimu dogodi kaj nenavadnega. Pa čeprav sredi vročega poletja. V sredo, 16. julija, je italijanska vlada odločno zavrnila parlamentarno komisijo - matično telo -, ki je zahtevala, naj ji vlada izroči dokumente, iz katerih je razvidno, da se je dogovarjala o prodaji urana Iraku. To bombastično novico je po vladnem molku na svetlo dal predsednik omenjene komisije. Enega najbližjih svetovalcev premiera Berlusconija, državnega podsekretarja Giovannija Letto, je v zvezi s tem dosjejem za zaprtimi vrati zaslišala parlamentarna komisija, odgovorna za nadzor nad delom italijanskih tajnih služb (Copaco).
Gospod Letta, ki je odgovoren za tajne službe znotraj vlade, "je absolutno izvzel možnost, da bi imela vlada kakršnokoli neposredno povezavo z informacijami, ki se nanašajo na poskus nakupa nigrskega urana z iraške strani," je izjavil predsednik parlamentarne komisije Enzo Bianco v poročilu z zaslišanja.
"Gospod Letta nam je dostavil celo vrsto koristnih informacij, na podlagi katerih smo lahko rekonstruirali afero. Zahtevali smo celotno dokumentacijo, vendar nam je odgovoril, da okoliščine še niso zrele, da bi vlada izročila te dokumente, kajti to bi lahko sprožilo težave glede varnosti nekaterih virov obveščevalnih služb," je dodal Enzo Bianco.
Poskusi nakupa urana v Nigru so bili eden najbolj priljubljenih in prepričljivih argumentov, s katerimi je predsednik Bush gromko razkrinkaval, kakšna grožnja je ta uran za Ameriko in ves svet. Uran je čez noč postal eden glavnih dokazov, da je treba čim prej, po možnosti že jutri, napasti Irak. In Amerika je seveda napadla. Sliši se lepo. Zoprno je edino to, da je bila novica, kako je Niger Iraku prodal uran, čisto navadna izmišljija. Ampak pri zgodovinskih odločitvah je resnica povsem nepomembna.
Zadeva je bila prevelika in prevroča, da bi jo kdorkoli lahko zakopal devet sežnjev globoko. Dnevnik La Repubblica je že isto, prej imenovano sredo navedel svoj vir, in to kar najpomembnejši vir, se pravi iz Sismija, vojaške obveščevalne službe. La Repubblica je tudi zapisala, da je lažni nigrski uranski dosje za zmerom odpotoval iz Rima.
La Repubblica si je zavihala rokave in že isto sredo citirala svoj vir iz same srčike vojaške obveščevalne službe Sismi. Časnik je objavil faksimile lažnih dokumentov, "ki jih je ponudil Sismi konec oktobra ali na začetku novembra, in sicer prek diplomata afriške države, ki ima veleposlaništvo v Rimu". Gianni Letta je med zaslišanjem zatrdil, "da italijanskih dokumentov v zvezi z nakupom urana Nigra za Irak italijanske tajne službe niso nikoli poslale Združenim državam Amerike in Mednarodni agenciji za atomsko energijo," je poudaril Enzo Bianco. Vseeno pa je priznal, "da se je Sismi ukvarjal z možnostjo nakupa urana v Iraku konec leta 2002, vendar s pomočjo drugih dokumentov in drugih virov, ki pa še ne morejo biti razkriti". "Komisija za nadzor italijanskih tajnih služb se bo še naprej ukvarjala s to zadevo, kajti v igri je čast Italije in njenih tajnih služb," je pribil predsednik Bianco. "Pozorno sem poslušal Giannija Letto, vendar bo dosje dokončno zaprt šele tedaj, ko bomo imeli pred sabo vse dokumente." Te besede izražajo tako rekoč popolno nezaupanje parlamentarne komisije do italijanske vlade. Da o tajnih službah sploh ne govorimo.
Gianni Letta je že pred izbruhom škandala sodeloval na seji vodij tajnih služb in predstavnikov obrambnega, notranjega in zunanjega ministrstva. Po ugotovitvi parlamentarne komisije se je mož umaknil v senco. Njegove razlage so v resnici samo potrditev vladnega stališča, s katerim je prišel na plano premier Berlusconi, takoj za tem pa ga je ponovil še vodja italijanske diplomacije Franco Frattini.
Rimsko državno tožilstvo je v zvezi s to afero začelo preiskavo in od Digosa (protiteroristične službe) zahtevalo, naj si pri Sismiju pridobi relevantne listine v zvezi s preprodajo urana med Nigrom in Irakom.
Končalo pa se bo tako kot zmerom. Italijanska država je preveč premetena, da bi poskusila priti zadevi do dna. Smo pa znova ugotovili, da sta bila Busheva koalicija in njena resnica od vsega začetka eno samo sprenevedanje, utemeljeno na neresnici.
Finis sanctificat media. Namen posvečuje sredstva. Kot da bi se kdaj česa naučili iz zgodovine.