Oblast sovjetom, zemljo kmetom, ljudstvom mir in zdravil!

V ponedeljek prvega septembra je bil velik dan. Generična zdravila so doživela zmagoslavje, kakršnega v svetovnem merilu še ni bilo. Pred afriškimi ministri za zdravje je tega dne novi generalni direktor Svetovne organizacije za zdravje Jong Wook Lee pozdravil soglasno sprejeti sporazum z generalnim svetom Svetovne trgovinske organizacije (STO) v zvezi z generičnimi zdravili. "To je velik korak naprej," je zaneseno izjavil novopečeni direktor Wook Lee ob odprtju regionalne konference, organizirane v Johannesburgu v Južni Afriki. "Na tej novi osnovi bomo lahko nadaljevali svoje delo, da si bo vsak posameznik, ki potrebuje ta zdravila, lahko imel dostop do teh zdravil po normalni ceni."

Po osmih mesecih blokade in izmikanja, po celi vrsti nasilnih in grobih spopadov v zakulisju je 146 držav članic Svetovne trgovinske organizacije z veliko muko, z grožnjami in izsiljevanji in extremis potrdilo sporazum šele v soboto 30. avgusta. To soglasje naj bi olajšalo pogajanja na ministrski konferenci v Cancunu, ki bo odprla svoja vrata 10. septembra. Če ne bo prišlo kaj vmes. Pri tako velikih denarjih človek nikoli ne ve. Sporazum naj bi bistveno olajšal težave, ki jih imajo revne države z najhujšimi boleznimi. Siromaki Tretjega sveta naj bi torej imeli velike olajšave pri uvozu generičnih zdravil, kar naj bi v veliki meri omogočilo, da bi najrevnejše države lahko uredile najhujše probleme in težave javnega zdravstva, s katerimi se brez upa zmage bojujejo že dolga desetletja. Najbolj ključne in pogubne nalezljive bolezni tretjega sveta so malarija, tuberkuloza in aids.

Južnoafriški minister za zdravje Manto Tshaba-Msimang je po vnaprej določenem programu v ponedeljek pozdravil sporazum Svetovne trgovinske organizacije in razložil, kakšne možnosti se odpirajo bolnikom iz najbolj revnih držav, saj jim bodo lahko pomagali z medikamenti, ki so bili v preteklosti v revnih državah bolnikom popolnoma nedostopni. Po ministrovem iskrenem prepričanju gre za "vitalno vprašanje človekovih pravic". Južnoafriški minister za zdravje ima v načelu sicer prav, resničnost pa je vselej bolj kruta od idealističnih predstav. In to dobro in še več vejo tisti, ki se s temi grozljivimi vprašanji soočajo iz dneva v dan. Vrsta nevladnih organizacij, kot sta Oxfam in Zdravniki brez meja, je zelo jasno izrazila resno skepso nad vladnim optimizmom. Na žalost so bili ti zadržki več kot upravičeni. Zlasti glede kompleksnosti administrativnih procedur. Ne da bi bil človek posebej hudoben, ampak dejstvo je, in to na dlani, da bolj ko je država revna in nemočna, bolj so njeni postopki dolgotrajnejši in manj učinkoviti. To pa na žalost pomeni, da bodo imeli bolniki tudi v prihodnje opravka z velikimi ovirami, kar pa pomeni, da bodo blagodejni učinki manjši, kot bi lahko bili v urejenih državah. In krog bolezni in smrti se sklene.

Vseeno se vrnimo h generičnim zdravila, ki vsekakor pomenijo velik korak naprej. Najprej je treba spet in znova potrgati ušesa farmacevtskim multinacionalkam, ki so se do zadnjega z nohti in čekani upirale poceni generikom. Ko bi bilo po njihovem, bi bil svet zelo jasen in pregleden. Če imaš denar, si lahko privoščiš zdravilo, če ga nimaš, se lahko stegneš ob najbližjem vogalu. Tako grejo te stvari. Ni treba posebej poudarjati, da so multinacionalke storile vse, kar je bilo v njihovi moči, samo da bi ohranile svoje superprofite. Končno besedilo je pomenilo popolni poraz multinacionalk. Seveda pa to še ne pomeni dokončne zmage obubožanega afriškega prebivalstva.

Do zdaj so se Združene države Amerike z vsemi štirimi radikalno upirale takšni modifikaciji mednarodnih komercialnih pravil. Najbolj pa ameriške farmacevte in trgovce najbolj boli pri kamnitem srcu, ker so proizvajalci generičnih zdravil iz tretjega sveta postali veliki izvozniki po celem svetu. In to celo z velikimi dobički. Še kamnito ameriško kamnito srce poka od neutešene žalosti. Še huje. ZDA, ki so se ves čas radikalno upirali modifikacijam komercialnih pravil, so z grozo ugotovile, da so generična zdravila prava zlata jama. Največje države izvoznice generičnih zdravil - na prvem mestu sta Indija in Brazilija - so razširile svoj asortiman. Pri tem pa ne gre več samo za zdravila proti aidsu, malariji in jetiki, temveč te države izvažajo medikamente, ki niso nujno potrebni za zdravljenje najhujših in najbolj razširjenih bolezni. Sedanja zakonodaja omogoča državam, ki imajo razvito nacionalno farmacevtsko industrijo, da prepustijo pravice patentov proizvajalcem, vendar samo v primeru nujnih okoliščin. Vendar pa zakonodaja ne pokriva vprašanja držav, ki same niso zmožne proizvajati zdravil. Sporazum predvideva vrsto omejitev, ki so vsaj za zdaj v določeni meri pomirile multinacionalke. Američani bi v tem trenutku radi preprečili, da se zdravila, namenjena revnim deželam, ne bi znašla na tržiščih industrializiranih držav. Za generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije Supačaja Paničpaktija doseženo soglasje dokazuje, da njegova organizacija "spoštuje in varuje humanitarne potrebe".

"Ne kuhajmo mule in ne zagrenimo si veselja. Kljub vsemu gre za velikansko zmago, ki so jo dobile države v razvoju," je izjavil Bernard Kouchner, nekdanji francoski minister za zdravje in soustanovitelj Zdravnikov brez meja. "Nekateri argumenti, s katerimi so prišle na dan ZDA glede nujne zaščite patentov, so bili tehtni in treba se je bilo trdo bojevati. Ampak uspelo nam je:od zdaj naprej ne bo nihče več zavračal generičnih zdravil bolnikom iz revnih dežel, ki jih ne morejo sami proizvajati."