Krotki Španci in jeznoriti Poljaki

Človek je v resnici uboga para, nag in krvav se rojeva v izločkih in se dere na vso moč. A v maternico ne more več nazaj. Nepreklicno. Podobno se dogaja celim ljudstvom in narodom. Čez noč se idila lahko preobrne in se razleti na koščke. Še Bogu Očetu se ne ljubi več, da bi lepil skupaj polomljene kristale. Se spomnite, kako so Poljaki in Španci do zadnjega vehementno vztrajali pri pogodbi v Nici, kjer sta izsiljevalski državi dobili nezasluženo zadoščenje, saj sta si spravili v malho nezaslužene glasove (in s tem tudi ustrezno moč), toliko namreč kot Francija in Nemčija? Vsi so besneli, Poljaki in Španci pa so se hahljali v brk. Mimogrede sta Španija in Poljska še preprečili Giscardu, da bi spravil evropsko ustavo pod streho. Na evropskih volitvah bojo novi in gajstni poslanci polni genialnih idej, tako da se bo težko pomeniti, kaj šele zmeniti.

Ampak včasih se le zgodi, da preveč objestni mulci dobijo kakšno pekočo zaušnico. Španski premier Aznar se je lenobno pripravljal, da bo ustoličil novo vlado po svoji podobi. In ravno tedaj je vrsta eksplozij razdejala glavno madridsko železniško postajo. Aznarjeva zvijača, da so zločin pripravili Baski, se je sesula v prah. Za kazen so Aznarjevi še izgubili volitve. Batine so dobili tudi Poljaki, ki so skupaj s Španci varovali Iračane pred njimi samimi. Nova socialistična španska vlada je takoj razglasila, da se bodo španski vojaki nemudoma vrnili iz Iraka. Pika, konec. Poljski premier Leszek Miller je 15. marca priznal, da je špansko-poljsko vojaško tovarištvo končalo v iraškem pesku. Poleg tega je novi španski premier povedal, da bo na novo preučil svoj odnos do evropske ustavne pogodbe. Nov udarec za trmoglavo Poljsko, ki se je znašla na evropski čistini. Poljsko-špansko zavezništvo je izpuhtelo. "Če bi se uresničil tak scenarij, bi bila to popolna katastrofa za Poljsko," je odkrito povedal premier Miller. Vse skupaj je še bolj zoprno, ker je sedanja poljska vlada manjšinska in ji opozicija pozorno gleda pod prste s patetičnim geslom Nica ali smrt!

Poljska vlada vsaj za zdaj nima večjih težav zaradi svojih vojakov v Iraku. Poljska je bila od samega začetka napada na Irak trdno na ameriški strani. Najprej je Američanom priteklo na pomoč 250 elitnih poljskih vojakov. Po septembru 2003 poljski general poveljuje mednarodnim silam 9500 mož, od tega 1254 Špancem in 2500 Poljakom, vse to pa v osrednjem delu Iraka.

Treba je biti resnicoljuben in povedati, da so imele ZDA in Poljska ogromne težave pri novačenju vojakov, ki naj bi zapolnili poljski kontingent in odšli v Irak pod poljsko zastavo. Kot je bilo že rečeno, ima poljska vlada kar precejšnje težave, saj uživa priljubljenost samo desetih odstotkov volilcev. Že konec leta 2003 je večina Poljakov nasprotovala poljskemu vojaškemu sodelovanju v Iraku. Vrh vsega se je, potem ko se je izkazalo, da je strahotni atentat v Madridu delo Al Kaide, poljsko javno mnenje še bolj distanciralo od iraške vojne. Ljudje se bojijo in se sprašujejo, kdaj bo po ZDA, Veliki Britaniji, Italiji in Španiji prišla na vrsto Poljska. Kdor se z ognjem igra, si lahko prav hitro hišo zažge.

Zgodilo se je, kar se je prej ali slej moralo zgoditi. Po letu bombardiranja Bagdada se je prvič javno oglasil prvi predsednik države, ki z Američani sodeluje pri okupaciji Iraka. Aleksander Kwasniewski je 18. marca potrdil, da mu predsednik Bush ni povedal resnice glede iraškega orožja za množično uničevanje. "Bush me je prinesel naokoli," je poljski predsednik iskreno povedal francoskim novinarjem v Varšavi. Dotlej tega nihče ni povedal javno, niti britanski premier Tony Blair, niti avstralski ministrski predsednik John Howard, niti odhajajoči Aznar. Vodja inšpektorjev OZN Hans Blix je imel od samega začetka prav, ko je razlagal, da tega orožja preprosto ni, prezident Bush pa je ves čas stresal pravljice za lahko noč.

Vendar pa v Varšavi o umiku svojih čet sploh ne razmišljajo. "Zdaj smo proti koncu marca in zastavil bi rad pomembno vprašanje: če bi umik pomenil vrnitev vojne, etnično čiščenje, agresijo proti sosednjim in bližnjim državam, kakšen smisel potem sploh ima, da umaknemo svoje čete?" se je povprašal predsednik Kwasniewski. "Če ljudje protestirajo zaradi premočne vloge Združenih držav v svetovni politiki, hkrati pa bi umaknili naše čete, vedoč, da jih bodo nadomestili ameriški vojaki, kakšen smisel ima vse skupaj?" se je spet vprašal in hkrati odgovoril predsednik Kwasniewski.

Kot že rečeno, Poljska ima pod svojo vojaško kapo 9000 mož, v tem kontingentu pa je že omenjenih 1254 Špancev. Ti španski vojaki ne bodo dolgo hodili po iraškem pesku. Nova, socialistična španska oblast jih bo do 30. junija, ko jim bo potekel mandat, vrnila v domovino, razen če se bo do tedaj ustanovila suverena iraška vlada ali če bo vzpostavljen mandat OZN. To pa je, na kratko povedano, le malo verjetno. Tudi sicer je bil poljski predsednik zadržan do španskih tovarišev. Ti naj bi bili proti vojni v Iraku predvsem zato, ker so bili prepričani, da na španskih volitvah nimajo nikakršnih realnih možnosti. Kwasniewski jim niti po volitvah ne zaupa. Oni pa njemu ne. Poljaki naj bi se namreč zavzeli za to, da bi iraško zgodbo zavezali pod Natovim dežnikom. To pomeni, da bojo Američani spet plesali polko po svojem okusu.