Sama je hotela

Kako je že z ženskami? Bojevnikov počitek. Ženska naj ne misli, naj ne čuti in naj ne razume. Zakaj bi navsezadnje sploh morala razumeti? Naj se končno sprijazni s svojo vlogo, ki ji jo podelil bog. Naj ne ugovarja in naj se ne upira. Naj da noge narazen in uživa, če je že prišlo tako daleč. Kar se Slovenije tiče, je treba kar naravnost povedati, da se posiljene in drugače maltretirane ženske le redko obrnejo na policijo. Šele lani je varuh človekovih pravic dosegel, da so policisti morali spraviti v predale fotose razgaljenih žensk na policijskih postajah. Ubogi policisti. Še huje je na navadnih delovnih mestih. Tam se je šele razpaslo opolzko govorjenje, šlatanje in ščipanje. Ali se morda spomnite enega samega primera spolnega nadlegovanja ali celo posilstva, ki se je končalo s pravnomočno obsodbo na več let zapora? Seveda ne. Ker ženske tako rekoč po pravilu potegnejo kratko.

Naj vas takoj potolažim. Drugod je še huje. Recimo v Iraku. V zadnjih devetnajstih mesecih je bilo znotraj ameriških vojaških enot, stacioniranih v Iraku, Afganistanu in bližnjih državah, prijavljenih več kot sto poskusov posilstev, posilstev in drugih spolnih napadov. Odgovorni na obrambnem ministrstvu ZDA so pred senatno podkomisijo 25. februarja povedali, da območje pod centralnim poveljstvom obsega Bližnji vzhod ter osrednjo in južno Azijo. V pehoti je bilo prijavljenih 86 incidentov, v zračnih silah osem, pri marincih dvanajst in v mornariški pehoti šest.

“Ali to pomeni za nas, za naše ljudstvo, za našo nacijo, ki je prva vojaška velesila na svetu, da se morajo naše vojakinje kar nekajkrat bolj bati svojih sotovarišev kot pa sovražnikov?” je vprašala republikanska senatorka Susan Collins. Zadeve pa so šle svojo pot. Dnevnik Denver Post iz Kolorada se je lotil preiskave v zvezi s pritožbami vojakinj pri Miles Foundation, organizaciji iz Connecticuta, ki se ukvarja prav s temi vprašanji. Članki so samega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda pripravili do tega, da je februarja letos zaukazal preiskavo. Vendar pa vojakinjam, ki so se obrnile na Miles Foundation, s pritožbami ni uspelo seznaniti nadrejenih. Seveda, najlažje je vse skupaj zagrebsti sedem sežnjev pod zemljo. Kot vedno, kadar so žrtve ženske. Še toliko bolj v mačistični strukturi, kakršna je vojska. Zgodilo se ni nič. En velik nič. Spolno zlorabljene vojakinje so končale v labirintih vojaške hierarhije. Denver Post se je še toliko bolj zanimal za to zgodbo, kajti prav v Koloradu je pred letom izbruhnil škandal, ker se je na letalski vojaški akademiji v zadnjih desetih letih zgodilo kar 140 posilstev kolegic. Na hitro so blamažo pometli pod preprogo, predstojnika in tri njegove sodelavce so premestili. Podobna preiskava poteka zaradi posilstev v zračni bazi v Teksasu leta 2002. Sicer, kot smo omenili na začetku, ženske so si same krive, če se znajdejo v objemu krepkega kadeta.

Komisija za obrambo pri senatu kljub vsemu iz dneva v dan pritiska na Pentagon in skuša doseči, da bi vojaška hierarhija spremenila svoj odnos do nevzdržnih mačističnih pogledov. Sramota je velika in treba jo je čim prej sprati. Vojaki, z generali na čelu, seveda gledajo na škandal povsem drugače. Vojska bo že sama uredila svoje zadeve. Zoprni civilisti pa tako ali tako zmerom delajo same zdrahe. Sploh pa nimajo pojma o tem, kaj je vojaška čast.

“Sploh nimam najmanjšega občutka, da bi se najvišje odgovorne vojaške osebe zavedale, v kakšnem škandalu so se znašle, in to po svoji krivdi,” je izjavil demokratski senator William Nelson in se obrnil na Davida Chuja, podsekretarja na obrambnem ministrstvu, in uradnikov, ki so ga spremljali. Chu se je zares lotil podrobne preiskave, ki je prinesla zanimive izsledke. Leta 1995 se je zaradi spolnega nadlegovanja in nasilja pritožilo 6 odstotkov vojakinj, leta 2002 pa je bilo takšnih samo še 3 odstotke. Predsednik komisije, republikanec Warner, se je silno razhudil, ker sta se dve leti razblinili v zrak od začetka preiskave pa do trenutka, ko je bila po dolgem času vendarle končana. “Mi smo tu zato, da vam pomagamo, ampak če vi ne postorite vsega potrebnega, se bomo sami lotili te blamaže,” je zagrozil Warner.

Proporc žensk v celoti dejavnih vojaških sil Združenih držav Amerike znaša približno 15 odstotkov. V rezervi je to število nekoliko višje. Sicer pa so ženske najbolj številno zastopane prav v zračnih silah (skoraj 20 odstotkov). Najmanj jih je v mornariški pehoti, samo 6 odstotkov. Vojakinje sicer ne sodelujejo v vojnih operacijah na tleh, lahko pa pilotirajo helikopterje in letala. Preprosto povedano, ženskam so v ameriški vojski odprta tako rekoč vsa vrata.

Kar se pa posiljevanja in podobnih nečednosti tiče, tega pač nikoli nobena vojska ne bo izkoreninila. Razen če bodo začeli novačiti angele, za katere vemo, da nimajo spola.