29. 12. 2005 | Mladina 52 | Kultura
Ljudski oblikovalec
Michael Rakowitz, izumitelj napihljivih šotorov za brezdomce
Micheal Rakowitz v novem mobilnem domu dveh ljubljanskih klošarjev
© Miha Fras
ParaSITE je bil prisesan na izpuh prezračevalnega sistema prenovljene gostilne Pod lipo. "Odpadni", z gostilniško kuho zasvinjani zrak, ki je prihajal iz odprtine v gostilniškem zidu, je polnil dvoplastno konstrukcijo, ki je toplotno izolirala notranjost začasnega mobilnega doma dveh ljubljanskih klošarjev. Okoli desete ure, ko je nočni mraz že pošteno rezal skozi meglo, je bila notranjost mobilnega PVC-šotora ogreta na za spanje sprejemljivo temperaturo. Mlajši brezdomec, prvi ponosni slovenski lastnik paraSITE-a, je doslej spal pod podobnim toplotnim izpuhom bližnjega supermarketa. "Nasproti policijske postaje na železniški postaji je dobra prezračevalna luknja. Ker je poleg nje grmovje, bi bilo super, če bi se lahko tam priklopil in me nihče ne bi videl," je začel načrte s paraSITE-om razlagati brezdomski mladenič, ki bo moral, ko bo dvodnevna umetniška instalacija končana, poiskati novo prezračevalno luknjo, na katero bo pritrdil svoj topoltni prisesek. Starejši brezdomec ob njem ni veliko govoril. Da mu je toplo in udobno, je povedal, medtem ko je otresal cigareto v priložnostni pepelnik, zložen letak o projektu ParaSITE, ki ga je v Moderni galeriji prejšnji teden predstavil večkrat nagrajeni newyorški umetnik Michael Rakowitz. Tisto noč sta, tako kot še trideset brezdomcev v ZDA, prespala v uporabni socialni pogruntavščini, ki tako kot večina Rakowitzevih projetov v javni prostor intervenira zato, da odpira razpravo o socialno-etični odgovornosti posameznika. "V ZDA problem brezdomcev ni vedno nekaj vidnega. Ljudje poskušajo ta problem ignorirati. Moji projekti ne rešujejo težav, ampak so pobuda za razpravo o njih. Če naredim ščit, ki se priklopi na ventilacijo, se bodo našli ljudje, ki bodo rekli, da je to pametno, vendar bi raje videl koga, ki se ukvarja s problematiko brezdomstva in bo rekel, da to ni etično, saj ti ljudje sploh ne bi smeli biti na ulici. Super. Potem bi jim rekel, naj zdizajnirajo projekt, ki bo uspešnejši od tistih, ki se izvajajo v Bronxu," je Rakowitz utemeljeval projket ParaSITE, ki ga je začel že pred osmimi leti. Od takrat je iz odpadnega PVC-materiala toplotno izolirane šotore naredil za brezdomce v Bostonu, Baltimoru in New Yorku, kjer ima z njimi protiteroristično logično največ težav: "Od 11. septembra je v New Yorku zelo težko delati nekaj, kar se uporablja tako, da se priklopi na ventilacijo zgradbe. Zaradi bioterorizma je postala ventilacija problem, tako da je v New Yorku manj brezdomcev prosilo za ščit. Vendar ne le zaradi priklopa na ventilacijo, ampak tudi zato, ker jih policija vse bolj preganja. Prepričanje, da so to ljudje, ki ne spadajo v ta prostor, je zelo priljubljeno." Omejevanje svobode brezdomcev se je v New Yorku z zakonskimi omejitvami Rudyja Giulianija začelo že leta 1999. Z večjo represijo se je župan odzval na incident, ko je brezdomec z opeko napadel žensko, in sprejeta je bila zakonodaja, ki daje policistom pravico brezdomcem odvzeti prostost, če se ti upirajo temu, da bi jih spravili v zavetišče za brezdomce. "To pa v resnici pomeni, da si aretiran, ker si brez doma, saj brezdomci ne želijo oditi v zavetišče, ker je tam največ nasilja. Če si brezdomec, je logično, da imaš na ulici boljše možnosti preživetja," je razložil Rakowitz, ki v New Yorku veliko časa preživi z brezdomci. Povedal je tudi zgodbo o brezdomcu Michaelu, ki je kmalu po tem, ko se je Giuliani razjezil na projekt ParaSITE, v New York Timesu prebral, da je v zakonodaji, ki prepoveduje šotorjenje na javnih mestih, šotor opredeljen kot konstrukcija, v kateri spi človek in ni višja od 110 cm. "Tako mi je Michael rekel, naj naredimo šotor, ki bo nižji od 110 cm. Zamisel, kako izrabiti zakonsko luknjo, se mi je zdela fantastična, zato smo naredili zelo nizek šotor. Prvič nismo imeli težav, ker so nam policisti, ki so bili zelo protigiulianijevsko usmerjeni, skoraj pomagali postavljati šotor. Kasneje je drugi policist hotel kaznovati Michaela, potem pa ga je pustil pri miru, ko mu je ta povedal, da zakon dovoljuje šotore, nižje od 110 cm. Enkrat pa se je Michael celo znašel na sodišču. Na tla je položil ščit, sodnik ga je vprašal, ali je to šotor, Michael pa je rekel, da ni, saj je nižji od predpisane višine, in povedal, da gre za neke vrste razširitev telesa. Sodnik se je tako zabaval, da ga je spustil."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
