Pilotski program

Menda bi se s povedanim strinjala večina nad potekom in nenadnim koncem Brainscora presunjenega obiskovalstva Štihove dvorane Cankarjevega doma: Brainscore je pilotska predstava, bolje rečeno program, ki človeške čute šele privaja na čudesa cyber prostora, trodimenzionalno sliko, računalniško grafiko in begajoče ozvočenje prostora z elektronskimi šumi, in ki spotoma prvič v naših stepah uvaja vodenje in vplivanje na potek dogajanja v "umetnem", vzporednem prostoru s pomočjo premikov očesa in signalov možganske skorje.

V toliko je "prva slovenska predstava, ki jo spremljate s 3D očali" velik korak za Darija Kreuha in Davida Grassija, ki, negibno pogreznjena v naslonjače in z elektrodami na glavi, krmilita ta animirani ples, daljinsko parjenje želatinastih gmot in asteroidov in grimase na stiliziranih glavah avatarjev, njunih zastopnikov v prostoru. Če se zdi (pa menda ni tako), da princip vodenja glasno napoveduje čase "prave" virtualnosti, popolnega vmesnika med možgani in cyber prostorom, so občutki podobni onim, katerih so se ob prihodu usodnega vlaka na postajo otepale prve stranke filmske industrije.

Obenem pa je posebej za Kreuha, ki je v Kapelici že skušal s potapljanjem obiskovalstva v tedaj še zelo abstrakten, a zanj vsekakor konflikten, z zakonitostmi sodobnega sveta okužen prostor, velik napredek, da so avatarji od nemirnih točk napredovali do človeških oblik, vsekakor nujnih za kakršnokoli pristnejše vključevanje na podobe navezanega gledalstva. O prileganju Brainscora gledališkim zakonitostim, o suspenzu, finti, konta, re in razpletu pa kdaj drugič.

povezava