Proč z resnobo!

Ste od sodobnega plesa vajeni pričakovati gibov mišičastih, natreniranih in koncentriranih überplesalk in plesalcev? Potem bi Vam bila v Plesnem teatru ljubljana ravnokar krščena predstava Branka Završana v veliko presenečenje ali, če ste poklicni ali ljubiteljski fetišist "tehnike", za hladen tuš. Namesto v natančnem gibanju prepletenega vrtinca teles in dostikrat prisiljenega konceptualnega zastavka, alibija za "čisti" užitek v plesu in svojem telesu nudi Parabox kvartet skoro naturščikov ter obilo za PTL-jevske predstave ne ravno značilnega humorja in, medtem ko od gledalstva izvablja salve smeha, pogleduje proti teatru.

Predstava, ki glede stvarjenja človeške vrste upošteva tako Darwina kot Sveto pismo, z neverjetno hitrostjo, preko Kristusa, francoske in naslednjih revolucij, napreduje po spirali zgodovine, za zagonetni zaključek pa postreže z manj romantičnim tolmačenjem pojma ljubezni, s tolkalsko medigro, z eno čez vse mere, do resničnega užitka razčustvovano arijo bolečine in z "angelskim" preletom nad glavami prednjih vrst s štrika bingljajočih artistov. In bi se, ljudomila, zdravo pesimistična in ironična, zelo prilegla za gostovanja v tehnično bolje opremljenih pokrajinskih prizoriščih, kjer bi jo gledalo več od v PTL-ju predvidene kvote in bi se jo dalo brati skupaj s fenomeni tipa Dejmo stisnt teatra.