Podenrokersko adventovanje

Kako primerno. Ravno v času veselega pričakovanja se je v mestu, natančneje v KUD-u F. Prešeren, v organizaciji založbe FV prejšnjo soboto ustavila pisana druščina, kakršno bi si rado ogledal in prislonil na uho marsikateri, ne samo odraščajoči krajan. Electric circus caravan je mednarodna, več kot le muzikantska štiridesetčlanska odprava, ki si je za prvi cilj resda zadala zabavo in umetniški užitek hvaležnih strank, a z nekaterimi značilnostmi svojega bogatega sporeda meri dosti više in sega globlje v prostranstva duše. V nje vrstah je zaslediti tako artrokovske kot kabaretske in folkloristične, nekateri so rekli celo waitsovske izvajalce, kot prave pravcate cirkusante, čudake in krjavlje. Zlahka opazite posebneža kalibra Guitar Fuckerja, nekakšnega Dylana iz Dylanovih mor ali Trominih horror parodij, ki je z mini baterijo bobnov, umazano zvenečo kitaro ter s sluzjo zapacanih glasilk zavzel kudovski hodnik in tam postregel odmerek trasherskega bluza. Naprej po lestvici umetniških vtisov in po analogiji naletimo na zvezdnika večera, v pilotskem skafandru nastopajočega in skozi hreščeči mikrofon oglašajočega se mojstra podenbluza Boba Loga, ki bi zaradi hitrostrelnega in pristno odbluzenega rokovanja s kitaro nagnal v mišjo luknjo marsikaterega dratarskega axemana, a se s salvami ritemmašine in napol ironično napol iskreno manično obravnavo vsem znanega izročila bliža metodam gabba oziroma hardcore tehna.

Če je Bob razžagal vrhunec večera in so posebneži, kot je neznosni, na fotra iz Glavni na vasi spominjajoči Poet Whitman McGowan, konferansje Uncle Destroy ter cirkusova plehmuska Dead Brothers skrbeli za vezavo po Kudu razmeščenega sporeda, je rokenrol pridigar Reverend Beatman poskrbel za duševno hrano. Kaj je religija rokenrola? Seks, droge in...? O tovrstni problematiki lahko, med katero od učnovzgojnih oddaj, zaslišite tudi Marjana Ogrinca, ki Vam bo navrgel marsikatero tehtno, tekom rokerskega življenja preverjeno resnico. Lahko pa verjamete tudi prečastitemu Beatmanu, katerega nečedno življenje in vdajanje razvadam sta pustila globoke sledove na izmučenem licu: iz šol in poljudnega časopisja znano lestvico pogube, ki vodi od nikotina preko alkohola in trave do heroina je treba samo zmagovito preobrniti s pomočjo Božje besede in se osvoboditi posvetnih spon, z Biblijo v eni in kitaro v drugi roki. Kaj vem. Čeprav ne morem reči, da me ni ganila Beatmanova gorečnost, prepričale njegove besede ter nastopa, ki ju je vehementno izpeljal s sodelavci, je meso še preveč šibko, da bi bilo pripravljeno na tako drastično purgo. Zaenkrat pa bodimo, v nasprotju z nekaterimi, katerim niso godile uvodne folklorne ibunge in "ambientalna" postavitev cirkusa, ki je trajal čez štiri ure in si ga lahko po mili volji hodil opazovat ali čvekal na hodniku, zadovoljni, da smo za spremembo prisostvovali rokenrol manifestaciji, ki ni segala le do meja odra in na kateri si lahko v brk rokerskim predsodkom opazil celo nekaj osovraženih sintetizatorskih strojev.