Trio pregreh

Primož Pugelj, ki ta čas razstavlja svojo Osebno zbirko v žepnih, a svetlih prostorih Bežigrajske galerije, nas je nasmejal, začudil in prosvetlil. Saj na njegovem HD-ju, v streetfighterja predelanem, na nitro gorivo brzečem Harley Davidsonu ogromnih izpušnih raufenkov in strupene speedfrikovske linije čepi televizor, na katerem se ob prigodni romantični viži in s pomočjo (avtorjevih?) pomanjkljivo manikiranih prstov odpirajo alienska usteca glavice moškim povečini osrednjega organa. Karaoke za bodočo drago? Drugi pregrehi zbirke, ki naj bi - tako spremna beseda - tematizirala za marsikoga osnovno ob-delovno človeško dejavnost, sex, drugs&fast food, je posvečen iz zmečkanih glinenih skodel oblikovani Döner, za katerega je Puglja menda navdušil potoček, ki mu je pricurljal po bradi med vdajanjem enemu izmed ljubljanskih kebabov.

Glineni zdriz, ki si ga zavrtiš kar z roko, sicer neugodno spominja na nekatere izdelke "kiparstva" in newagerske umetne obrti, sicer pa bi lahko bilo stransko kukalo, preko katerega uzreš z rdečo žarnico osvetljeno, tumpasto notranjost zobatih koles, tudi komentar na kot kaže grozečo inflacijo v likovništvu nastavljenih kukal.

Ko ne bi, kakor veleva sodobna etiketa in prejkone nuja, če hočeš popolno umetniško doživetje, pokukali v spremljevalne tiskovine, bi se nam malone izmaknila kleč Pugljevega Sterea, s steklenimi epruvetami izoblikovanega, hudo dekorativnega napisa "v dimenzijah človeške krste", ki naj bi v džankijevskem slengu "pomenil hkratno uživanje kokaina in heroina". Sori, morda je čelništvo Rodea res iz starih hašišarskih cajtov, vendar ne vidi razloga za izpad veliko nazornejšega in udomačenejšega izraza speedball, če ni vzrok le s temi dimenzijami skreganem preobilju črk.

Kot vidimo, se Pugelj, kar je redkost, ne brani aktualnih tem in zmore spoprijem z njimi začiniti tudi s kancem dostikrat pogrešanega humorja. Zato se mu ne more otepati niti nadih občasnega moraliziranja po volji večine. Tradicija stoletij je konec koncev na njegovi strani.