Celonočna obdelava

Le kaj bi radi od didžeja? Večina mladincev, predestinirano obiskovalstvo tehno veselic, se je zaradi uspešne dresure menda že navadila, da od didžeja pričakuje le eno: instantno podajanje snovi, kar v tehno okvirih dostikrat pomeni tekmovanje v brutalnosti s predhodno vrtečimi didžeji, v house disciplinah pa nadigravanje s količino lahko zapomljivih popevk.

Ker najstništvo, ki navadno ne pozna ne muzike ne referenc didžejev, temveč kot čreda, v skladu z uspešno vsiljenim in tekom let vzdrževanim pojmovanjem, slepo zaupa prirediteljem mega veselic in meri njihovo zanimivost s številom na njih nastopajočih džokejev, je na njih le redko zaslediti all-night sete, redkeje, da si tovrstno vožnjo privošči domači didžej in skoraj nikoli, da gre res za vožnjo in ne za sosledje enih in istih, žanrsko omejenih fint. In se v panogi, kjer več šteje tehnika ali število hitov kot domiselno sestavljanje sporeda, najlaže znajdeš, če enostavno prešteješ šibkejše in močnejše viže ter tako doženeš v odstotkih izraženi učinek celonočne obdelave, dostikrat le primerno razredčenega siceršnjega repertoarja.

Čisto drugače vrti peščica tujih didžejev, ki jih je že obravnavalo Rodeovo zapisnikarstvo, pa tudi, ti bogca, Zagrebčan Frajman, ki bi ga po tolikih letih gostovanj že morali vzeti za svojega. Če Vam tolikanj opevanega tech-housa ni verodostojno predstavil kateri od naših (trdi švabski house ali z malo več zvoki opremljeni tehno vrtečih) didžejev, je Frajman pravi naslov za tako kočljive zadeve, saj za večino svojega zmuzljivega, tudi med tehnom in transijado in big beat šalami prelivajočega sporeda niti sam ne zmore podati določnejše opredelitve. Zato pa zmore, z začetnim nategovanjem napetosti, delikatno medigro in skrbno pripravljenimi razrešitvami, od polnoči do osmih zjutraj razplesati polno in vztrajno dvoranico kluba Channel Zero, najhumanejšega plesišča prestolnice. Morda pa bodo pogajanja kluba z zagrebško navezo obrodila še s kako uvoženo celonočno obdelavo?