Quintronizacija

Zadnjemu v vrsti umetnikov, ki po priporočilih založbe Skin Graft redno bogatijo oder ilirskobistriškega MKNŽ-ja je ime Mr. Quintron in se lahko v času, ko se je prejkone pozabilo na ideal vsestransko razvite osebnosti, izkaže z mnogoterostjo svojih spretnosti in talentov.

Quintron, izurjeni bobnar, je obenem tudi izvrsten organist, izumitelj "analogne ritem mašine" Drum Buddyja, v bistvu aparata za scratchanje ali žepnega sintetizatorja na foto celice velikosti pralnega stroja, prepričljiv podajalec vokalnih informacij in nastopanja vešč zabavnoglasbeni artist, katerega razpoloženjska nihanja, od pridigarske vznesenosti in posredovanja temeljnih, lahkoživih zapovedi rokenrola do popolne vživetosti v vlogo seks simbola, z veseljem spremlja duševne hrane lačno občinstvo doma, v New Orleansu, in po svetu. Tako tudi v MKNŽ-ju, kjer je moral Quintron, psychobilly svečenik in podenrokerski idol, ki je vzdražil tudi z ad hoc režiranim glasovanjem za laško ali union pivo, pregovorno živahni publiki prepustiti svoje šolne in prvič v življenju odigrati izsiljeni bis (White Indians?).

Kjer je s primitivno ritem mašino podkrepljeni in na Drum Buddyja virtuozno, analogno brenčeči roker iz stripov žgal in tulil tako pregnane in manične in razrvane, da bi mu bila zavistna Jerry Lee Lewis in Lux Interior in bi vsakdo razen njegove izvrstno izvežbane žene, Miss Pussycat, ki mu je oblečena v pastirico zvesto stala ob strani in prispevala kako disonantno, izpustil tisti par ropotulj. Miss Pussycat je režirala tudi lutkovno igrico, ki je zaključila redni del sporeda, po katerem se lahko le smejiš onim, ki hodijo po zabavo v žalostne, znucane cirkuške šotore ali tistim, ki se petdeset let po Elvisu vživljajo v vlogo iskreno čutečih, "poštenih" rokerjev, uvoz, ki bi se moral pri nas znajti že v okviru adventnega Electric Circus Caravana v Kudu, pa v navezavi s programsko politiko MKNŽ-ja obeta še veliko židane volje.