10. 7. 2001 | Mladina 27 | Kultura
Potujoča Menažerija
monkeywings
wildwux: trening grimas
© Igor Škafar
Slišalo se je obetavno, na sporočilih so stali naslovi pokrajinskih mladinskih klubov in priznamo, da smo takojci padli na finto. Berlinski teater Wildwux, katerega poseben čar naj bi bil, da vse od aprila potuje po Evropi s traktorji gnano karavano, katere potovalna hitrost ne presega petnajstih kilometrov na uro, se je vešče infiltriral na spored koprskega MKC-ja, Metelkove, Kaševega letnega vrta ajdovskih mladincev, Kravala društva Rov iz Železnikov...in že v Kopru hudo razočaral leteče dopisništvo Rodea. Recimo kar nič hudega sluteče dopisništvo Rodea, ki je na Titov trg prišlo ob pol desetih zvečer, bilo priča napeto doživetje obetajoči skupinski koncentraciji v krog zbranih glumačev in tisto uro do pričetka preložene predstave prebilo kramljajoč z wc direktorjem Brecljem in ogledujoč si novoizrisane stripzide - bralstvu posebej priporočamo v ogled tistega o kolesarski epopeji naklanega kuharja MKC-ja Super Lojzeta in onega o italijanskih volitvah. Če povzamemo izsledke s terena, govorijo najbolj pretresljivi o poletnem ciklu zastonjskih dogodkov Na pretorjevem predpražniku, kar se nanaša na stroške prenove pretorjeve palače, od katerih obresti bi (z enoprocentnim večanjem glavnice!) delovali trije mladinski klubi, ter o bratskem sodelovanju MKC-ja z mladinci iz istrskega mesteca Savičento oziroma Svetvinčenat, kamor se redno selijo gostujoči muzikanti kluba. Če pa povzamemo vtise s predstave Monkeywings, bi bilo treba reči, da sicer razumemo potovalni koncept Wildwuxov in ustvarjalno nujo, ki jih sili, da povežejo naučeno v klovnovskih in žonglerskih delavnicah, magari v tako "lahkotna", monotona in navsezadnje duhamorna kurja čreva, kakor štrlijo iz njihovega ekosistema v piščance, opice in podgane kostumiranih, osnove situacijske komike preigravajočih glumačev, zapletenih v vrsto infantilnih igric in obračunov. Čeravno se nam je oko odpočilo na manevrih spajdermena Wildwuxov in je uho dostikrat uživalo v intimistični godbi njihove kapele, lahko le ugibamo, zaradi česa smo pustili več kot uro življenja na klopeh pretorjeve palače: zaradi porcije newagerske življenjske radosti, zaradi izgovora in finančnega kritja za pot, zaradi malo premišljenega treninga veščin, zaradi "vsakomur dopadljive" ali celo "otroške" predstave posebej benigne sorte? Če se zadnje zdi še najprimernejši alibi, se je pač vprašati, čemu se nastavlja deci ob tako pozni uri in kaj imajo s tem vse prej kot benigni klubi slovenskega untergrunta? Vse kar potuje, še ni traveller.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
