Mirovni bal

Če je vzeti v zakup izkušnje z lanskoletnim Earth Dancom, ko se je desant na Dragonjo zaradi zgage z agregatom razvil v unplugged taborjenje, je treba reči, da je ljubljanski transerski krožek stopil korak naprej. Letošnji odganjek mednarodnega humanitarnega podjetja, "Dance Aida za novo tisočletje", ki ob istem času v imenu svetovnega miru združuje čez sto tisoč denserjev na stotini z elektronsko muziko ozvočenih veselic doma in po svetu, je namreč, s premori za točenje goriva v agregat, postregel z dovolj, če vprašate sosede, pa s še preveč decibelov. In, kar je dosežek, združil doslej mimodelujoči transerski struji, World of Trance iz K4 in manijake Individie, ki so največkrat vijačili v klubu Channel Zero na Metelkovi. Bala, ki je dogajal blizu vasi Dragomelj pri Domžalah, se je tudi udeležilo za tako frišno pleme kar spodobno število, pestra bera okoli tristotih podkulturnikov in odjemalcev z vseh strani domovine in je, kljub temu, da ni premogel mojstrskega voznika, ponudil verno sliko domače, zaenkrat hudo nažagane, proti tehnu pogledujoče transijade.

Seveda pa si letošnjega Earth Danca marsikdo ne bo zapomnil zaradi nevemkako ojštrega sporeda ali zaradi breakbeata Nove, ki je smel ogrevati na začetku, temveč zaradi davka, ki so ga na dvorane in manj obiskovalcev vajeni prireditelji plačali neizkušenosti. Čeravno so letaki obljubljali ogrevanje, projekcije, performanse in "vizualne teknologije", je veselica v kaj fajhtnem domžalskem gozdu nudila kres, le z nekaj fluorescencami ublaženo temo na plesišču in kuhinjo s čapatiji, kar je ob zgodnjih jutranjih urah in s prvo meglo pogubno vplivalo na kapilare in vzdušje. Konec koncev pa se je tudi napovedana open end debilana, da sploh ne omenjamo neljube epizode s kot kaže strokovno izvedeno akcijo okoliških tatov na parkirišču in v parterju, zaradi težav finančne narave (?) sfižila ravno takrat, ko je na prizorišče posijalo sonce. No, čez leto ali dva bo vse v redu?