Kri iz ušes

Prejšnji petek so se v K4 mudili odposlanci gibanja, ki mu je v srži elektronska muzika, pa se ne proglaša za še najraje apolitično zabavo, didžeji s cestne parade, ki dogaja vsako leto v Berlinu, a ji ni glavna skrb število ulitih ali prenajedenih turistov, temveč stalne prepovedi in omejevalni ukrepi oblasti. Fuckparade, ki je nastala v reakcijo na vse bolj karnevalski in nebrzdano profitni značaj Love Parade, nastopa proti pospešeni "urbanizaciji" nemške prestolnice, izgonu drugačnih, subkulturnikov in manjšin iz vladnim ustanovam bližnjih četrti, se načelno odreka sponzorjem in rada gosti - medtem ko se jih v Sloveniji še vedno najde mnogo, ki se ločijo na dratarje in tabletkarje - vse od pristašev elektronike in tehna preko darkerjev do pankrokerjev.

Izvoljena bojna godba tega nadaljevanja pankerske drže z drugimi sredstvi se kajpak napaja pri najekstremnejših žanrih, denimo v divjaškem breakbeatu in na 78 navitemu hardcore tehnu, kakršna je v K4 stružilo kar enajst domačih, hrvaških, poljskih, nemških in ameriških didžejev in live actov. Učinek? Do nakovalca in čez, s poravnavanjem pričeske in plahutanjem ušesnih open, tam okoli meje bolečine in trajnih poškodb, se pravi - hc ambient, kot se spodobi, v posebej zagrajenem in ozvočenem bazenu kluba, med rafali stroboskopov.

Za razliko od podobnih veselic na Metelkovi pa se je Guerilla Tox Transferja udeležilo tudi nekaj plešoče tehno mladine, za katero smo se, če je že za agresivno muziko, od nekdaj čudili, zakaj ne gre še višje po lestvici BPM-ov. Evo zakaj. Verjetno zato, ker je veliko ritmov daleč prehitrih za doma naučeno tehno korakanje po komandi bas bobna ter zahteva kreativno nakrivljenje ali vsaj znani hardkorovski kazačok. Nalašč butasti, z gotiko in dramatiko prekvašeni gabba, kakršnega je v šterki z vinilov vrtel starešina Fuckparada Trauma xp, bi utegnil s svojo mešanico špasa in razčefuka tudi čudno vplivati na s substancami zmehčani mozek in na en način kar razumeš didžeje, ki vrtijo tako zadeto, noro muziko, a izgledajo kot popolni strejterji. Na en način. Kaj bi šele rekli, ko bi pokukali v zaodrje in ugotovili, da se didžeji, ki pod odrom sejejo uničenje, mirno prhajo z zelo človeško jakostjo in nekateri celo nosijo čepke v ušesih? Business as usual? Umek je s strankami na škodo sluha vsaj delil isto usodo.