Kurentujemo z bobijem

Odkod se je nadejati najbolj pregnanih in iz najbolj skritih delov možgan izcejenih artefaktov? Čeprav beležimo na tem področju upoštevanja vredne dosežke japonskih in ruskih muzikantov, bo prejkone veljalo, da je največje čudake podojila prav ameriška dojka, čemur je v veliko pomoč žalibog vse nerednejši, njim posvečeni cikel, ki se je dajal v obravnavo tudi prejšnji petek v ilirskobistriškem MKNŽ-ju. Eni tistih, ki živijo v televiziji, rokenrol mitologiji in stripih, so Meltedmen, ki so si za orodje izbrali z učinkovitim amaterizmom tretirano, primitivno elektroniko in tolkala, za taktiko pa cirkuški performans, pravo kurentijo z neprestanim preoblačenjem v najbolj bizarne kostume, bezlanjem med publiko, pridigarskimi seansami in entertainerskimi pripovedovalnimi intermezzi, boji z gumijastimi udavi in gumitvistom... Meltedmen, nekakšni Residents (iz country faze) na spidu in na za Američane še spornejših cigaretah, k spektaklu priložijo dovolj slišnih razlogov za rezgetanje in se v svoji razgrajevalski, parodični, nojzerski ihti ne ustavijo niti pred maličenjem sodobne elektronike s "house" in "breakbeat" točkami vred.

Za razliko od Bobbyja Conna, ki ima podobne mevlje v riti, a v tradicijo globlje zažrte korenine, segajoče tja do hipijade, glamovskih izrodkov kalibra T. Rex in Davida Bowieja ter do najbolj kičastega simforocka. Conn, ki je, tako kot redkokateri umetnik sodobnosti, naredil iz afektiranosti in poze umetnost, se nosi kot debelo napudrani zvezdnik in ima v ansamblu tako črnobelo prepleskanega blackmetalca kot direkt iz sedemdesetih, z muštacami in čupo prestavljenega ritem kitarista, njegova rokenrol menažerija pa tako ubrano in s tako forco struži čez simfonije in rasturačine, čez ves ta najstniški močefit in katarzo, da ti, niti vedoč, da gre za konceptualno camp podjetje, gredo kar dlake pokonci. Tako tudi z vseh vetrov zbranemu parterju MKNŽ-ja, ki je imel že drugič srečo okusiti posladek ameriškega tandema, ob katerem se ti morajo utrniti porazne primerjave s stanjem količkaj artikuliranega, razgledanega in duhovitega čudaštva v domovini. Do solza in skoraj v gate.