10. 6. 2002 | Mladina 23 | Kultura
Od didžejev v slovo
dzihan&kamien&massari&prinčič
Spiritini
© Igor Škafar
Cel kup pregnanih didžejev se je, tik pred še zadnjim hropcem s festivalom Break 21 in zaključkom sezone, zgrnil v stavbo na Kersnikovi 4, najprvo v klet, kjer se je prejšnjo soboto z zadnjim LoungeBox večerom poslavljal ljubljanski pogon CodeEp. Čeravno nam je tekom prejšnjih izdaj že postalo jasno, da se s terminom nu jazz v živo najraje označuje mehkoben, tudi do sluzavih odmevov džezovskega mainstreama razčiguman house, pač od sarajevsko dunajskega dvojca Dzihan&Kamien nismo pričakovali tako razboritega seta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 6. 2002 | Mladina 23 | Kultura
Spiritini
© Igor Škafar
Cel kup pregnanih didžejev se je, tik pred še zadnjim hropcem s festivalom Break 21 in zaključkom sezone, zgrnil v stavbo na Kersnikovi 4, najprvo v klet, kjer se je prejšnjo soboto z zadnjim LoungeBox večerom poslavljal ljubljanski pogon CodeEp. Čeravno nam je tekom prejšnjih izdaj že postalo jasno, da se s terminom nu jazz v živo najraje označuje mehkoben, tudi do sluzavih odmevov džezovskega mainstreama razčiguman house, pač od sarajevsko dunajskega dvojca Dzihan&Kamien nismo pričakovali tako razboritega seta.
V bistvu - tako zafankanega in polatinjenega seta daleč od ugajanja in stereotipne igre na prvo žogo, tolikšne, do duba in nalomljenih ritmov segajoče pestrosti, ki konec koncev pristoji žanrsko širokemu statutu CodeEp-ja. Slovo od sezone še frišne ekipe kluba, ki dolgoročno meri na obnovitev nekdaj izjemne vloge in postopno razsvetljevanje občinstva, pa je tudi priložnost za oprezanje po šibkostih K4, ki se tujim gostom jeseni menda ne bo šel kazat brez dovolj razločnega monitorja ali s tako grozljivim ozvočenjem.
Priložnost za izboljšanje bo tako imel tudi pod taktirko Grege T. Vrhovec-Sambolca delujoči cikel komornih koncertov v Kapelici, katerega zadnje poglavje, Turnaroundthetable Ricarda Massarija Spiritinija je v dobri meri zaznamoval lepo slišen razgovor obiskovalcev.
Tovrstnih nevšečnosti se je, kakor kažejo izkušnje sorodne Gromke, moč znebiti že s simbolično vstopnino in primerno jakostjo, ki bi pustila do besede liričnejše pasuse Spiritinija, očitnega kandidata za cikel Kino-uho, ki se je izkazal kot zbiralec šumov in efektov ter kot hudokrvni scratcher bizarnih vinilov s poljudnoznanstvenimi napotki, revijsko in džezovsko in elektronsko in resno muziko in je držal napetost vsaj, dokler ni iz improviziranega skeča in parodije poniknil v vnaprej posneti akademizem. Še globlje v šume pa je poniknil Luka Prinčič oziroma DJ Nova, ki je prosto po Stockhausnu, Berliozu in Johnu Cagu iz šumov "cineastičnega orkestra", sedmih previjajočih se računalnikov, izumil M4HD, Music for Hard Disks in jo vkup z delovnim okoljem (stroj za espresso, pepelniki, teoretski priročniki, tiskovine z internetovskimi bližnjicami) v četrtek nastavil obiskovalstvu Kapelice, za otvoritev pa s taistimi šumi v vlogi proti koncu že kar nadležnega scratcha prezračil priljudno kratko matrico nalomljenih ritmov.
Kaj vem. Zatrdno le, da se mi, če je že govora o kaj tujemu oglašanju kibernetičnih organizmov in o naključju, bolj dopade zoprno Spectrumovo žvrgolenje in neverjetna dramatika kratkih valov in da je Nova neprimerno močneje od liberalnega dirigentstva prepričal pred tedni z didžejanjem v Channelu Zero. O nakanah zavoda K6/4, ki bi lahko s tovrstnim spodbujanjem domače produkcije in načelno programsko politiko postal vidnejši azil prestolnice, pa več jeseni.
kamien&dzihan
© Miha Fras