Chilli Št.2

Morda pa je težava v naslovniku. Namreč, v naslovniku emajla, kjer prebiraš napovedi o zakonitostih gibanja materije, o "naravnem" in "vzporednem", računalniškem okolju, o nečem, dajmo, tole je vredno objave - "čas prostor - zvok oblika - kinematika - naključje determinacija ordo - spomin percepcija kultura - biti obstoj organizem - tip sluh. Objekt subjekt definicija - interval abstrakcija - vnos - reakcija manipulacija - vpliv - sovisnost - ločevanje združevanje - delci enota družina - permutacija - portret vsebina - navezava - karakteristika - verjetnost - homogenost transformacija funkcija - kombinacija ponavljanje - heterogenost - emulacija simulacija - organsko anorgansko mikro - makro - bit"!!!

Verjamemo, da mora imeti vsak umetniški projekt v uvod vsaj eno A4 umetnostnozgodovinskih, kao filozofskih floskul, ampak... ampak čemu tovrstne floskule, da ne govorimo o naivni metafiziki Narave? Ko pa si je Foo Bar, video improvizacijam, vi- in didžejanju ter futurističnemu preurejanju prostora posvečeni ciklus, ki se s pervertirano (želja: subverzivno) rabo vrhunske, celo vojaške tehnologije neredko navezuje na peljhanovska izhodišča, tekom mesecev delovanja v kleti Moderne galerije ustvaril tako prijeten brlog.

Brlog, ki z vse prej kot na "nogi" osnovano elektronsko muziko in primerno namedenimi videi kdaj pa kdaj na lastnem terenu poseka tako cenjene Chilli Space soareje in se drugič spet nudi kot avdio vizualna vzporednica kunštno elektronskim nastopom znotraj cikla Re-Lax.

Kot kaže, dosežki na polju obiskovanja Umetnosti posvečenih prostorov, družabnosti in umerjanja novih, digitalni stvarnosti še neprilagojenih čutov ne štejejo dovolj. Hja. In še domača vaja: zakaj lahko vsekakor psihedelične in vsekakor vešče, hitro in natančno programirane animacije domačega dua Gven & Tano Taylor označimo za subverzivno rabo komercialnega programa Maya? Odgovore sprejema uredništvo, Trubarjeva 79.