24. 3. 2003 | Mladina 12 | Kultura
Gotska estrada
Orgy of Sin
Wunderbra theatres des vampires
© Igor Škafar
Morda je še najmočnejši dokaz, da je nekaj vendarle na stvari - tudi izza miksete smo slišali, "da pri tačrnih zmeri neki ne štima" - triinpolurna zamuda, ki jo je v ponedeljek vknjižil klub Channel Zero, kateremu je že popoldne crknila mešalka in so se na 220V scvrli audio kabli. Vse je zakleto, posebej za Christian Death, ki imajo za sabo že eno neuspelo premiero v Channel Zero in jim je, po v vampirsko temnem avtobusu s parimi okni preživeti polovici turneje Orgy of Sin, kar čestitati, da se jim ljubi, posebej ob izkazanem obisku, ukvarjati s takimi ibungami in spopadati z jezo Vsevišnjega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 3. 2003 | Mladina 12 | Kultura
Wunderbra theatres des vampires
© Igor Škafar
Morda je še najmočnejši dokaz, da je nekaj vendarle na stvari - tudi izza miksete smo slišali, "da pri tačrnih zmeri neki ne štima" - triinpolurna zamuda, ki jo je v ponedeljek vknjižil klub Channel Zero, kateremu je že popoldne crknila mešalka in so se na 220V scvrli audio kabli. Vse je zakleto, posebej za Christian Death, ki imajo za sabo že eno neuspelo premiero v Channel Zero in jim je, po v vampirsko temnem avtobusu s parimi okni preživeti polovici turneje Orgy of Sin, kar čestitati, da se jim ljubi, posebej ob izkazanem obisku, ukvarjati s takimi ibungami in spopadati z jezo Vsevišnjega.
Glede umetniškega vtisa pa le toliko. Če gre ob Diet of Worms, tja do industriala žagajočemu ansamblu enega kitaristov Morbid Angel in pevca dosti mehkužnejših Savatage kaj bolj na živce od njegovih jodlarskih heavy pasaž, je to bas linija z minidiska, po kateri zamudno kljusa bobnar in potem še ves trio. Večer pa se je s sedemčlansko, na čevlje s platformami postavljeno Theatres des vampires iz Italije, z grimasami in pantomimo, z dramatičnimi temami in arijami, prevesil v operne vode in, sosledno z vse večjimi površinami gole kože, v estrado, zaradi katere pričujočega Rodea ne gre zamenjati za drugo foto rubriko matičnega tednika. Maitri, kakor je ime sopotnici naslednika znamke Christian Death Valorja - ustanovitelj Rozz Williams pač nima nič proti, ker se je ubil že konec prejšnjega stoletja - namreč v svojem projektu Lover of Sin pleni srca predvsem z globokim dekoltejem, s pozivanjem na razvrat in šele potem s kovinarstvom, kateremu daje, med Siouxie in Nino Hagen in malone na playback čez minidisk, hecno pankovsko noto. Zato pa se v matičnih Christian Death puli z v gusarja kostimiranim Valorjem (kompletno s palico in prevezo za oko) za mikrofon, da ju je veselje gledati in je že izkazani metalski-novogotski teater marsikomu odtehtal bedenje in visenje med debelimi premori do četrte ure zjutraj. Že teater? Pa, potem ko je Valor dokončno opsoval Maitri in ozvočenje, ukazal ugasniti preklemanski minidisk in z basom odrjul nekaj usodnih, bi vsaj za Christian Death razumeli, zakaj štejejo za protogote in verjeli, da pojedo kdaj tudi kakega otroka, četudi so v oštariji odklanjali svinjino. Goth koncert leta? V primerjavi z tistimi, katerim je preskakoval cede - vsekakor.
Helenca lover of sin
© Igor Škafar