Prvi teden grožnje

break 2.2

TetTIX

TetTIX
© Igor Škafar

Festival Break, nekoč "alter" festival Študentske organizacije, v novem tisočletju pod okriljem zavoda K6/4 in brez študentskega predznaka ali omejitve starosti udeležencev, je lani uganjal na moč kontroverzne in se celo, kot eno redkih gesel iz kulture, uvrstil v besednjak v vladi kinkajočih moralnih kapacitet. Mar le zato, ker je za njegove vajeti iz ozadja poprijel Jure Krpan in v sodelovanju s podobno delujočima zagrebškima kustosinjama nadgradil ter z uspehom kronal napore galerije Kapelica? Seveda letos od Breaka, po novem s pripono 2.2, ni bilo pričakovati toliko krvi in bolečine, kolikor jo je lani ponudila Kapeličina bodyartistična tolpa, niti toliko zavzetosti, kolikor krasi nje čelnika, in je veljalo pričakovanja umeriti na raven festivalov pred usodnim rezom. Kljub temu pa se nam je nemalo povesil nos, ko smo v torek precapljali tistih nekaj sob v Kazematih na Gradu. To je to, brez kakega nadaljevanja naslednji teden? Čeravno se Break sklicuje na tehnologijo, mu, kot da bi škripalo s sredstvi, mesto tehnologije v vsaj polovici videnega zastopa kar video zaslon. Ki največkrat ni niti v grajsko specifiko umeščena površina med zidarskimi odri, na kakršno se projicira Chase Jennifer&Kevina McCoya, naprej in nazaj zavrtene in v obeh smereh izvrstno delujoče zanke paranoičnega bega iz grozljivke Evil Dead, ali, daleč nad glavami obiskovalstva, Voajer Kathrin Pohlmann, temveč enostavno televizijski ekran v eni od zvočno nikakor izoliranih kamric. Je že tako, da diplomanti likovnih akademij radi delajo kratke dokumentarce in igrane filme, toda kaj, ko bi jih potem, če že niso vezani na prostor in ne nudijo intervencij izven slike, predstavili v temu namenjenih prostorih, v kinu ali na domačih ekranih? Kdo bo prišedši na razstavo klikal po računalniku ali čemel na neudobnem stolu in buljil v televizijo? Ali - kdo se bo v temi Kazematov šel komplicirano, s celimi stranmi pravil opremljeno igrico Mali virus, med monopolijem in človekom ne jezi se? Res je, da bi domnevali tudi, da nihče ne bo pomolil niti centimetra kože v komoro z virusom HIV okuženimi komarji Oliverja Kunkla, a dokazi o nasprotnem so ostali zabeleženi na pikslih pričujoče fotografije. Na srečo je tudi Harukiju Nishimi, ki si je omislil velemestno simulacijo lova na metulje Remain In Light, uspelo za radijskimi signali, ki jih potem računalniško predela v zanimivo nojzersko hreščanje in v mavrična bitja, ki se preganjajo po ekranu, zapoditi nekaj ljudstva in dece. Že na Gradu je bilo kazno, da so se udeleženci ali pač selekcija trdno, včasih do banalnosti - nevidna grožnja = nevidni, stealth bombnik - držali zastavljene teme, trdno se je je oklenil tudi Mike Hentz, ki je zatem v K4 risal in malal, kuhal in premeščal slogane pod video kamero, sproti ustvarjajoč naivne kolaže. Se nam je le zaradi mnogo bolj filmske in neprimerno žlahtnejše izkušnje z Bobom Ostertagom in Pierrom Hebertom zdelo, da bi Borcka, ki je Hentzu vrtel muziko za ples, odmevneje pokal brez prigodnega performansa? Če je kanil Break v K4 poskrbeti za otvoritveno čago, pa je v sredo v Mladinskem gledališču priložil zalogaj, ki kaže, kam že vseskozi vleče tudi elektronski cikel iz Kapelice. Yannis Kyriakides sicer z mero privzema nekaj modnih elektronskih manir (clicks&cuts) in med živo muziko sproti vmiksava semple inštrumentov ter šumov, vendar pa je novodobna zavesa, ki jo tke, le izgovor za resnoglasbeno pretenzijo iz konzervatorija, ki ji še slediš, kadar toži rdečelaska v tetTIX in jo upehan presanjariš, ko Kyriakidesove deve pojejo vohunske šifre in celo morsejeve signale v patetični conSPIracy cantati. Čisto ob robu, le s foto komoro, namenjeno prostovoljnemu snemanju in nesramnemu izpraševanju obiskovalstva, sta se nevidni grožnji oddolžili nemški zadrugi f18 in Brandshof, ki jima je sicer uspelo nemogoče in sta iz od vekomaj črne kleti na Kersnikovi 4 z malenkostno predelavo naredili svetal prostor, Community Center z bojda okusno kuho, obedovalnico, didžejem in ping-pongom. Škoda le, da ima Metelkova v pričujočih klimatskih razmerah neprimerno močnejše adute.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: