Na komarjevih krilih v zgodovino

Festival Break 2.2 se bo navsezadnje le zapisal v zgodovino, če ne zaradi drugega, pa zaradi paničnega odziva obiskovalstva, redarske in drugih pristojnih služb, na razbitje terarija z zločestimi komarji, ki pač kaže, koliko so se ponotranjila dolgoletna prizadevanja stroke, da obvesti vesoljno slovenstvo o možnostih okužbe z virusom HIV. Če je avtorju, Oliverju Kunklu, uspelo z "medijskim projektom" požeti na moč bizarne odzive, ki bi mu jih morda zavidal celo Joey Skaggs, ki je bil v vlogi predavatelja tudi gost letošnjega Breaka, pa smo v dvomih, s kako velikimi črkami se bo letošnja bera vpisala v anale festivala.

Poleg skromne razstave na Gradu, ki je stavila na video in ji primerjava z minulimi leti, denimo s postavitvijo v tovarni Rog ali s tisto na Metelkovi, da sploh ne omenjamo lanskoletnega dogajanja v Kapelici, ni v spodbudo, je Break flopnil tudi z drugim paradnim konjem, z modno revijo, namesto katere se je v ponedeljek v Menzi pri koritu dajal performans Katherine Moriwaki.

Resda se ni zgražati nad zastavkom Moriwakijeve, ki bi rada s sevanjem v oblačila všitih magnetov ustvarila signalov in podatkov osvobojeno cono okoli telesa, temveč nad popolnim pomanjkanjem smisla za predstavitev, koreografije za Recoil izbranih dev, ki so bile, nalašč zadevajoč se ob traverze in druga ob drugo, prepuščene lastni invenciji.

Break bi, kot že leta ne, lahko navdušil s svojim klubskim in družabnim, saj bi bil s kamerami nadzorovani Community Center skupin F18 in Brandshof s kulinarično in športno ponudbo huda konkurenca do konformnosti utečeni Metelkovi in bi bil didžejevsko videastični večer škotskih Pointless Creations, na katerem predstavljajo svoj izum, mešalko za sliko in zvok, zasigurno v dobrodošlo primerjavo tukajšnjim dognanjem. Bi, lahko. Ko se ne bi obe gostovanji zaradi čimvečje izrabe prostorov krovne inštitucije K6/4 primerili ravno v K4, napačnem naslovu za toplejše mesece, kateremu je ravno crknila tudi klima.

Veliko zračneje je zastavil Tao Vrhovec Sambolec, ki je popeljal festival med ljudstvo - na Kersnikovi aktiviral UKW oddajnik, po naprej začrtani trasi preko centra napotil gručo z radijskimi sprejemniki opremljenih udeležencev in s kratkovalovnimi signali prešpikano, lebdečo ambientalo Reality Soundtracka, od komaj slišnega šuma do zborovske uspavanke, poskrbel za motnjo v vsakdanjem redu stvari.

Break, ki je začel kot festival, namenjen predstavitvi nadebudnih kustosov in artistov, je po lastnem prepričanju odrasel in se hoče ukvarjati z urbanostjo in tehnologijo, pa vendar kaže tako očitna znamenja otroških bolezni, da se je marsikomu stožilo po nekdanjem vrtcu brez pretenzij in mestoma prisiljene tematike, kot da bi se artefakti izdelovali dosledno, celo dobesedno upoštevajoč želje naročnika. No. Upanje v prihodnost vliva že obisk, posledica zastonjskosti prireditev, pa tudi skorajšnja namestitev iSEE, vodiča Institute for Applied Autonomy mimo nadzornih kamer v prestolnici, na Kiberpipino internet stran.

povezava

povezava