Degeneriranci na turneji

"Wow!" lahko le citiramo metelkovsko alko-mamko, ki so se ji frekvence Degenerate Art Ensembla tako brezhibno spojile z nabojem torkovega večera, da je edina parirala raspašoju in razčefuku seattelskega big banda v Gromki. Devet degenerirancev, uvoz sicer za ska in pank vnete firme Twotonebinas in ena številčnejših skupin, kar se jih je mudilo v ljubljanskem templju improvizacije, goji celosten pristop k nastopu, belo prepleskane in uniformirane jih komandira manični kapelnik, že tako ali tako udaren spored pa jim z občasnimi točkami pestri dvojec japonskih plesalcev, bosonogih nastopačev, s katerima se za cigareto ali prestiž ruva kričava pevka.

Če je poslušati razpon in ihto, s katerima draži živce Haruko Nishimura in vleči na ušesa fino strukturirano godbo mladega in zavzetega ansambla, ki seka z ekstremi, menjava radio postaje in ga skoro rokersko žge iz petnih žil, drugič spet drsi čez filmske, slejkoprej temačne teme ali se igra z izrojenim countryjem in džezom, se je spomiti na terapije, kakršne se je tudi v Cankarjevem domu šel John Zorn in na brutalne montaže, kakršne ima rad Mike Patton. Vse prej kot dolgočasna, nabrita in z žarom odigrana muzika, za vsakim vogalom nov škandal, pa je le ena od plati seattelske, nad metelkovsko arhitekturo in atmosfero navdušene združbe, ki je v četrtek v KUD-u F. Prešeren uprizorila tudi plesno gledališki performans Dreams From Wounded Mouth.

Če so degeneriranci v Gromki izzveneli kot teatraličen big band z animatorskim sporedom, so se v Kudu predstavili v liku tria glumačev z orkestrom, ki, kadar ne muzicira in abstrahira v z žaluzijami zakritih nišah, zganja tudi obredne plese in ima tolkalske epizode z na hrbet pripetimi, kovinskimi zvočili. Da ne bi vznejevoljili akademskih cenilcev in s primerjavo oškodovali neprimerno bolj pregnanih in perfekcionističnih butoh plesalcev, je treba reči, da japonski trio, ki med premišljeno osvetljenimi sanjskimi prizori dejansko z minimalno rabo mimike in giba naredi grotesken film, le rad sega po izraznih sredstvih butoha, medtem ko ga temperament vleče v pantomimo in burko. Z navdušenjem sprejeto pri kudovski publiki, za katero je vsak meter brvi, ki preči prepad do Cankarjevega doma ali PTL-ja, več kot dosežek. Kakor je tudi dosežek, da se ima konjenica ustaviti in narezgetati v Kudovi galeriji, kjer se ta čas špega skozi kukala na izdelke Društva oblikovalcev nakita Slovenije, med katerimi, med čisto estetskimi artikli za dame in gospodinje, opaziš tudi kako surovo krvavečo razpoko ali prisrčno kičasto stekleno razpelo. Vrzite oko.