Sit-in v elektrarni

Progress ex.04

Zaradi rednega dela, prirejanja dostikrat uspelih koncertov in izdajanja plošč se je pač zdelo, da utegne rx:tx, glasbeni odganjek Peljhanovega podjetja Projekt Atol, s "festivalom vzhodnoevropske elektronike" Progress EX.04 zelo popestriti začetek veselega decembra. Tridnevni festival, ki je bil namenjen predstavitvi ravnokar izdane kompilacije Progress: The Trieste - Vladivostok EX.04 line, na kateri naj bi vrvelo od “najbolj referenčnih in aktivnih avantgardistov”, pa je konec koncev nasul veliko več vprašajev kot klicajev. Dobro, resda se je bilo vsaj zabavati ob dognanjih ene od delavnic festivala - člani druge skupine so, tik pred zdajci, namreč odpovedali nastop! - v sredo v Gromki, ob nekakšni živi, “akustični”, iz zborčka udeležencev sestavljeni ritem mašini, kateri je dirigiral inštruktor, član poljske Mik Musik. So se udeleženci tako poučili o osnovah avantgardne elektronike, jim bo po vokalnem tečaju laže programirati za domačim računalnikom? Upajmo.

Za razliko od jedrnatega sredinega pa se je četrtkov večer v Stari elektrarni, ravno ko smo mislili, da se nam ne morejo pripetiti Karamazovi, zavlekel preko vseh človeških meja. Zasluga gre vsekakor velikodušni minutaži, ki jo je rx:tx dodelil kar osmim, po debelo uro izkazujočim se zasedbam, kar kaže vsaj, da so bile vse lekcije z Novega rocka in podobnih festivalov, vključno s pozabljeno veščino hitrega menjavanja ansamblov na odru, zaman. Začetniškim kiksom festivala, ki je po eni strani izkazal izvajalcem zaupanje z dolžino nastopa, po drugi strani pa njihove nastope, kot da jim ne verjame, simultano nudil v glavni dvorani in v depandansi v kurilnici elektrarne, ni bila v pomoč niti muzika četrtkovega večera. Si kunštni elektroniki Vzhodne Evrope želijo, da bi publika na njihovih nastopih plesala ali sedela?

Eno so želje, drugo resničnost in tretje topla in skupaj z izjemno kvalitetnim ozvočenjem za prisluh nadvse primerna notranjost odkritja večera, dvorane za čez sedemsto ljudi. Prej za sprejem kot za ples osvetljene dvorane, ki je, čeprav sta postrokerska in morda pankovska različica prekmurskega podjetja Kleemar ter prisiljeni poljski tehno enojec Retro Sex Galaxy hotela drugače, na svoj tapison kmalu zvabila čez stot ljubiteljev sodobne elektronike. No, ozračje je malce prekrvavil drugi Poljak, Deuce, ki vsaj zna guncati afne, po projekcijah in finsko pobezljani muziki sodeč pa je dobro seznanjem tako z dosežki pregnanih elektrotehnikov (Kubin etc.) kot s poljskimi ljubitelji dobre kapljice ter flešerji vseh vrst in kalibrov. Medtem ko je ruski trio Volga le potrdil vtis o dokončni izpranosti “etno” vokalov, najsi zadaj tolče taka ali drugačna mašinerija, je Belgradeyard Soundsystem s smešno gestikulacijo vred izzvenel bolj džezi kot kdajkoli, zaključek pa je pripadel dovolj ubranemu ambientalnemu mletju ruskega dua Evgenij Dromov & Sound Meccano. Vmes se je v kurilnici, skladno s scenografijo, ružilo po industrijskih registrih in je padel skozi domači Octex, ki bi ga bilo bolje zaužiti v kaki diskoteki. Bi si rx:tx, če po mnenju občinstva (glej foto) nudi bolj komorno muziko, odločil tudi za komornejše prostore in sedeže po meri kakih džez festivalov? Morda pa ne gre toliko za iskanje identitete kot za napačen dan, ki si ga je za ogled izbrala konjenica in bi že petkov večer demantiral vtis o mlačnosti in pomanjkanju usodnih avantgardističnih novosti? Težko sodimo.