Žigolo v živo

Ježeš! Pa se ja ni tudi Christopher Just, eden vse preredkih elektrotehnikov, ki si upa guncati afne in to počne z veliko mero stila, poduhovil, pa ja ni postal tako kunšten, kakor kaže njegov nedavno izdani plošček Roland Flick Fairmont Princess? Na srečo pa Dunajčan, ki je v rosnih rajferskih časih žgal po nemških halah kot polovica provokacije Ilsa Gold, se kasneje proslavil z risanko I'm A Disco Dancer, sedaj pa sestavlja obvezno opremo Hellovih DJ Gigolos, kljub odpovedi osnovnim poživilom še ni izgubil občutka za plesni podij. In ga, kakor je dokazal prejšnji petek v K4, še vedno lahko razmiga z - v dobi vse bolj izpopolnjenih mašinc za "živo" mešanje matric - prejkone retro nastopom, med katerim uro in pol do dve servira svojo muziko kar iz v ritem mašino naloženih datotek. Brez miksanja, le s kakim na tonskih kontrolah priostrenim poudarkom, a vidno uživajoč, ne da bi zdolgočasil ali popustil v tempu scenosleda, ki je segal tja do najbolj pregnanih debilan, raritet in acid starin.

Old skool nastop, ki z žarom in duhovitostjo, če že ne s tehniko, poseka veliko ta čas še vedno in vedno bolj modne elektro/house ali /tehno srenje v domovini in ki bi se, že če je občudovati Justovo kostumsko transformacijo iz dunajskega dečka v metalca, moral pripetiti na Metelkovi. Wiener Blut.