Primerjalni večer

Pa kaj bi hodili na te Žoambote, mar sploh še kaj vadijo, špilajo, jim niso posesale mozga pošasti, kot je vsakdanji boj za ljubi kruhek? Taki in podobni dvomi na srečo niso odvrnili konjenice, da prikopitlja na četrtkov nastop, tembolj, ker je, iz Gromke prestavljen v Gala halo, kjer je bil ob isti uri napovedan "dokaj soroden" ansambel East Rodeo, eden vse preredkih primerov, kako bi lahko sodelovali Metelkovci, namesto da se dostikrat menijo eden mimo drugega in si odžirajo stranke. Po drugi strani pa je španovija Gromke in Gala hale, srečanje Žoambo Žoet Workestrao in East Rodea, postregla tudi z nekaterimi, kdove če vroče pričakovanimi paralelami.

Na eni strani - "predvozači" Žoambo, varno iz svoje poduhovljene faze, nepredvidljiva in duhovita kataklizma nomeansno hardkora, rock-in-opposition zapletov, brecljevskega "diletantizma", zaostalih vokalov in citatov popularnih žanrov, podkrepljena z video sporedom, montiranim iz TV nesnage, od kolin preko harmonike do parlamenta. Dobro uvežbana in z guštom odigrana kataklizma, kjer se je tokrat unesel tudi v drugih ansamblih izstopajoči bobnar Marjan Stanič, in po katere začetnem naletu je kljub zahtevnosti gradiva kar dolgo trajalo, da so se je prvi poslušalci odpravili na calcio.

Na drugi strani - "psihedelični", multietnični in multižanrski East Rodeo, z zajetno kilometrino in na meji virtuozenja, ansambel, ki si žanre jemlje za povod, da pokaže, kaj zna. In zna, inštrumentalno, marsikaj, samo da njegovim ekskurzom - posebej v neprijetni primerjavi z Žoambom - manjka svojskosti, šalam pa norosti in zajedljivosti, in da se kljub basistovi majici acid noben zaveden narkoman ne bi šel tripat s tako pridnimi fanti ali na tako nadrobno regulirano in pohlevno muziko, najsi bo rokenrol, dub, house, džez ali žaganje.

Nemara naj hardkorovski ansambel domovine in kandidati za džezovske festivale? Za konjenico ni bilo dileme. In smo šli na pivo.