TV sekta

Hiperaktivni Marjan Stanič pa je prejšnji teden pobobnal tudi za kinoušesni zalogaj, ki je bil za off sladico Sekiri v medu, razstavi s panjskimi končnicami navdahnjenih stripov, ki jo je Stripburger postavil v etnografskem muzeju. Divja verstva, kakor se imenuje zadnji, pretežno animirani in delno odigrani, na dve uri odebeljeni celovečerec trideseterice avtorjev po izboru Paquita Bolina, šefa zadruge Le dernier cri, je neverjetna kakofonija, prekrivajoči se kolaž podob, simbolov, porna, nasilja, blasfemije, televizije, animacij.

Neverjetni flash in centrifuga, ki že na začetku opozori, da ne odgovarja za zdravje epileptikov, in katerega zasičeni tok le za najnujnejši premor gledalstva prečijo zaključene animirane epizode. Če se je tekom kinoušesnih soarej v Kinoteki pozornost dostikrat premeščala s slike na ozvočevalce in nazaj, Stanič in s semplerjem upravljajoči Bolina v Dvoru nista mogla računati na več kot par iztočnic, zato pa je po premoru predvajana druga polovica videa, ki jo je podlagala dovolj morbidna originalna zvočna oprema, nazorno orisala prednosti sicer bombastične, a žive spremljave. Krasna terapija za žrtve televizije, primerjave s psihedeliki in floating tankom niso le naključne. Zdravo bogoskrunsko.